Page 157 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 157
k aj vpliva na uspešno vključevanje pr iseljenskih učencev v slovenske šole
(npr. ko se v njegovo okolje priselijo ljudje druge kulture), se pogosto pojavi
občutek ogroženosti lastne kulturne identitete ter občutki etnocentrizma.
Etnocentrizem je dojemanje lastne kulture kot večvredne in podcenjevan-
je ostalih kultur (Haji Kella, 2001, str. 97). Taylor (1995, str. 32–33) pravi, da
gre pri etnocentrizmu za naše prepričanje, da so naše vrednote in naš način
življenja univerzalni, najboljši za vsakogar, in da »drugi« tega preprosto ne
vidijo ali ne razumejo. En sam stik z osebami iz druge kulture lahko zato
še okrepi naše predsodke, saj gledamo skozi očala etnocentrizma. Nekatere
kulture se nam sicer zdijo eksotične, večinoma pa imamo negativne pred-
sodke6 in stereotipe7 o drugačnih ter jih zavračamo. To sta v svoji raziska-
vi potrdili tudi M. Peček Čuk in I. Lesar (2006), po katerih so bili učitelji v
dilemi ali so celo izrazili nepripravljenost, da bi v svoj razred sprejeli Roma,
priseljenca iz bivše Jugoslavije ali učenca s posebnimi potrebami. Pri sled-
njih je bila stopnja pripravljenosti sprejetja odvisna od učenčeve motnje.
Tudi zaradi nezavedanja lastnih predsodkov in stereotipov lahko pride
do pojava diskriminacije, ki je v tesni korelaciji z obema pojmoma (stereoti-
pi in predsodki), saj sleherna diskriminacija v osnovi temelji na stereotipih
in predsodkih, vendar v vsakdanji uporabi pojma predsodek in diskrimi-
nacija pogosto zamenjujemo. V bistvu se nanašata na različne stvari – med-
tem ko je predsodek stališče, skupek prepričanj o nekem posamezniku ali
skupini, ki so utemeljena zgolj na osnovi njegove pripadnosti določeni sku-
pini oz. značilnostih te skupine, pa je diskriminacija različna obravnava
posameznikov zaradi njihovih posebnosti, ki so označene kot drugačne,
in zaradi njihove pripadnosti »označenim« skupinam (Nastran Ule, 1997).
Poznamo različne oblike, načine in prakse diskriminacije, ki se v najbolj
splošni obliki dogaja preko družbenega izključevanja. V pravnem smislu
diskriminacijo označimo kot z zakonom prepovedano neenako obravna-
vanje osebe ali skupine v primerjavi z drugo osebo, skupino zaradi ene/
6 Glavna razlika med stereotipi in predsodki je močna čustvena komponenta, ki je
izražena pri predsodkih, medtem ko stereotipi temeljijo zgolj na kognitivni kompo-
nenti (na nepreverjenih dejstvih ali govoricah). Stereotip je pravzaprav rezultat nuj-
nosti, sklepanja na osnovi omejenih informacij in obenem potrebe, da poenostavimo
kompleksnost pojavov in dogajanj v svetu. Torej so stereotipi neke vrste predstopn-
ja predsodkov (Nastran Ule, 1992, str. 121). Obstaja več teoretskih razlag, ki izvore
o predsodkih tolmačijo drugače. Prvi pravijo, da predsodki izhajajo iz prirojenega
strahu pred vsem tujim, nerazumljivim, drugačnim oz. iz potlačenih frustracij lju-
di. Drugi, da izhajajo iz določene strukture osebnosti (anksiozne, negotove vase, av-
toritarne). Tretji iščejo vzroke v socialnem okolju (starši, družina, tradicija, vrstniki,
množični mediji) (Nastran Ule, 2000, str. 174).
7 Glej zgornjo opombo.
155
(npr. ko se v njegovo okolje priselijo ljudje druge kulture), se pogosto pojavi
občutek ogroženosti lastne kulturne identitete ter občutki etnocentrizma.
Etnocentrizem je dojemanje lastne kulture kot večvredne in podcenjevan-
je ostalih kultur (Haji Kella, 2001, str. 97). Taylor (1995, str. 32–33) pravi, da
gre pri etnocentrizmu za naše prepričanje, da so naše vrednote in naš način
življenja univerzalni, najboljši za vsakogar, in da »drugi« tega preprosto ne
vidijo ali ne razumejo. En sam stik z osebami iz druge kulture lahko zato
še okrepi naše predsodke, saj gledamo skozi očala etnocentrizma. Nekatere
kulture se nam sicer zdijo eksotične, večinoma pa imamo negativne pred-
sodke6 in stereotipe7 o drugačnih ter jih zavračamo. To sta v svoji raziska-
vi potrdili tudi M. Peček Čuk in I. Lesar (2006), po katerih so bili učitelji v
dilemi ali so celo izrazili nepripravljenost, da bi v svoj razred sprejeli Roma,
priseljenca iz bivše Jugoslavije ali učenca s posebnimi potrebami. Pri sled-
njih je bila stopnja pripravljenosti sprejetja odvisna od učenčeve motnje.
Tudi zaradi nezavedanja lastnih predsodkov in stereotipov lahko pride
do pojava diskriminacije, ki je v tesni korelaciji z obema pojmoma (stereoti-
pi in predsodki), saj sleherna diskriminacija v osnovi temelji na stereotipih
in predsodkih, vendar v vsakdanji uporabi pojma predsodek in diskrimi-
nacija pogosto zamenjujemo. V bistvu se nanašata na različne stvari – med-
tem ko je predsodek stališče, skupek prepričanj o nekem posamezniku ali
skupini, ki so utemeljena zgolj na osnovi njegove pripadnosti določeni sku-
pini oz. značilnostih te skupine, pa je diskriminacija različna obravnava
posameznikov zaradi njihovih posebnosti, ki so označene kot drugačne,
in zaradi njihove pripadnosti »označenim« skupinam (Nastran Ule, 1997).
Poznamo različne oblike, načine in prakse diskriminacije, ki se v najbolj
splošni obliki dogaja preko družbenega izključevanja. V pravnem smislu
diskriminacijo označimo kot z zakonom prepovedano neenako obravna-
vanje osebe ali skupine v primerjavi z drugo osebo, skupino zaradi ene/
6 Glavna razlika med stereotipi in predsodki je močna čustvena komponenta, ki je
izražena pri predsodkih, medtem ko stereotipi temeljijo zgolj na kognitivni kompo-
nenti (na nepreverjenih dejstvih ali govoricah). Stereotip je pravzaprav rezultat nuj-
nosti, sklepanja na osnovi omejenih informacij in obenem potrebe, da poenostavimo
kompleksnost pojavov in dogajanj v svetu. Torej so stereotipi neke vrste predstopn-
ja predsodkov (Nastran Ule, 1992, str. 121). Obstaja več teoretskih razlag, ki izvore
o predsodkih tolmačijo drugače. Prvi pravijo, da predsodki izhajajo iz prirojenega
strahu pred vsem tujim, nerazumljivim, drugačnim oz. iz potlačenih frustracij lju-
di. Drugi, da izhajajo iz določene strukture osebnosti (anksiozne, negotove vase, av-
toritarne). Tretji iščejo vzroke v socialnem okolju (starši, družina, tradicija, vrstniki,
množični mediji) (Nastran Ule, 2000, str. 174).
7 Glej zgornjo opombo.
155
