Page 177 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 177
delo s starostniki
svoj prosti čas); psihološke razloge (temeljijo na osebnih značilnostih posa-
meznika in njegovih kognitivnih zmožnostih) ter ekonomske razloge (pri
teh je važno, da stroški izobraževanja ne smejo biti ovira). Kot najpomemb-
nejši razlog, da se starejši ljudje vključijo v izobraževalne procese, se poka-
že izobraževanje, ki so ga posamezniki že opravili v mladosti.
Kakovostna starost
Starost – tretje življenjsko obdobje – je čas, ko lahko človek družbi in bliž-
njim vrača znanje, svoje vire in izkušnje, ki jih je nabral skozi lastne ži-
vljenjske dogodke. Tendenca starih ljudi mora biti kakovostno preživetje
obdobja starosti, ne kot doživljanje nečesa neprijetnega. Dojemanja starosti
večinoma izhajajo iz izkušenj, ko ljudje opazujemo stare ljudi in za nekoga
zaključimo, da je (ali ni) tak, kot se nam zdi, da bi bilo idealno.
Preseči moramo stereotipno dojemanje starosti. Izhodišča za kako-
vostno preživljanje starosti temeljijo na doseganju osebne povezanosti med
mlado, srednjo in staro generacijo, na tem, da stara generacija sprejema
svoje obdobje in da se že srednje generacije pripravljajo na starost. Ob tem
moramo preprečiti marginalizacijo starosti in doseči, da se družba v celoti
pripravlja na povečanje deleža stare generacije (Ramovš, 2003).
Isti avtor tudi opozarja, da morajo stari ljudje preseči strah pred sta-
rostjo, ne smejo si pa zakrivati oči pred neizbežnimi dejstvi, kot so različni
problemi, ki izhajajo iz pokojninskega sistema, ki ne pušča pretirano veli-
ko prostora za različne aktivnosti večini starostnikov. Te stvari je potreb-
no sprejeti in najti poti ter načine, kako z njimi kljub vsemu živeti. Sprejetje
starosti mora biti zavestna odločitev. Vsak posameznik si mora najti pri-
meren način staranja na podlagi lastnih intelektualnih in emocionalnih
zavedanj. Vsak si mora s pomočjo doživljajskega (vzori, meditacija ipd.) in
socialnega (skupine, komunikacija ipd.) učenja najti svoj način bivanja v
obdobju starosti in svoj prostor pod soncem.
A. Kristančič (2005) pa pravi, da moramo na dejstvo, da se življenjska
doba ljudi daljša, odgovoriti z naslednjimi aktivnostmi: odpraviti moramo
strah pred staranjem; premočrtno življenjsko načrtovanje moramo zamen-
jati s cikličnim; ustvariti je potrebno nove oblike družinskih odnosov (gle-
de na vedno večji razpon generacij, ki v nekem trenutku sobiva); zmanjšati
je potrebno pogostnost kroničnih bolezni v visoki starosti; prav tako mo-
ramo organizirati dejavnosti, ki bodo starejšim ljudem omogočala udobje,
zadovoljstvo in bodo ustrezala njihovim zmožnostim ter s sožitjem genera-
cij ustvariti socialni sistem, ki bo za vse pravičen.
175
svoj prosti čas); psihološke razloge (temeljijo na osebnih značilnostih posa-
meznika in njegovih kognitivnih zmožnostih) ter ekonomske razloge (pri
teh je važno, da stroški izobraževanja ne smejo biti ovira). Kot najpomemb-
nejši razlog, da se starejši ljudje vključijo v izobraževalne procese, se poka-
že izobraževanje, ki so ga posamezniki že opravili v mladosti.
Kakovostna starost
Starost – tretje življenjsko obdobje – je čas, ko lahko človek družbi in bliž-
njim vrača znanje, svoje vire in izkušnje, ki jih je nabral skozi lastne ži-
vljenjske dogodke. Tendenca starih ljudi mora biti kakovostno preživetje
obdobja starosti, ne kot doživljanje nečesa neprijetnega. Dojemanja starosti
večinoma izhajajo iz izkušenj, ko ljudje opazujemo stare ljudi in za nekoga
zaključimo, da je (ali ni) tak, kot se nam zdi, da bi bilo idealno.
Preseči moramo stereotipno dojemanje starosti. Izhodišča za kako-
vostno preživljanje starosti temeljijo na doseganju osebne povezanosti med
mlado, srednjo in staro generacijo, na tem, da stara generacija sprejema
svoje obdobje in da se že srednje generacije pripravljajo na starost. Ob tem
moramo preprečiti marginalizacijo starosti in doseči, da se družba v celoti
pripravlja na povečanje deleža stare generacije (Ramovš, 2003).
Isti avtor tudi opozarja, da morajo stari ljudje preseči strah pred sta-
rostjo, ne smejo si pa zakrivati oči pred neizbežnimi dejstvi, kot so različni
problemi, ki izhajajo iz pokojninskega sistema, ki ne pušča pretirano veli-
ko prostora za različne aktivnosti večini starostnikov. Te stvari je potreb-
no sprejeti in najti poti ter načine, kako z njimi kljub vsemu živeti. Sprejetje
starosti mora biti zavestna odločitev. Vsak posameznik si mora najti pri-
meren način staranja na podlagi lastnih intelektualnih in emocionalnih
zavedanj. Vsak si mora s pomočjo doživljajskega (vzori, meditacija ipd.) in
socialnega (skupine, komunikacija ipd.) učenja najti svoj način bivanja v
obdobju starosti in svoj prostor pod soncem.
A. Kristančič (2005) pa pravi, da moramo na dejstvo, da se življenjska
doba ljudi daljša, odgovoriti z naslednjimi aktivnostmi: odpraviti moramo
strah pred staranjem; premočrtno življenjsko načrtovanje moramo zamen-
jati s cikličnim; ustvariti je potrebno nove oblike družinskih odnosov (gle-
de na vedno večji razpon generacij, ki v nekem trenutku sobiva); zmanjšati
je potrebno pogostnost kroničnih bolezni v visoki starosti; prav tako mo-
ramo organizirati dejavnosti, ki bodo starejšim ljudem omogočala udobje,
zadovoljstvo in bodo ustrezala njihovim zmožnostim ter s sožitjem genera-
cij ustvariti socialni sistem, ki bo za vse pravičen.
175
