Page 178 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 178
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
Ista avtorica kot zelo pomembno komponento izpostavlja še načrto-
vanje življenja posameznika in dogodkov v njem. Staro, tradicionalno li-
nearno načrtovanje življenja je bilo predvidljivo: v določenem starostnem
obdobju je bil čas za točno določene dejavnosti in dogodke (šolanje, delo,
poroka, družina ipd.). Podaljševanje življenja in daljše ohranjanje vitalnosti
pa terja ciklično načrtovanje življenjskih aktivnosti in dogodkov. Elementi
življenjskih obdobij, kot so družina, izobraževanje, delo, rekreacija, prosti
čas, prostovoljno delo, se prepletajo pri vsakem človeku tako, da doseže ub-
ranost s samim seboj v odvisnosti od svojega temperamenta in zmožnosti.
S tem vsak doseže večjo kvaliteto življenja. Še posebej to velja za drugo po-
lovico življenjskega obdobja.
Nujno je, da vsak človek utrjuje in sprejema svojo samopodobo v zre-
lih letih ter da sprejema spremembe lastnega telesa. Starost je življenjsko
obdobje, ki je seveda različno od mladosti in srednjih let, ni pa manj vred-
no in manj smiselno.
Človek mora že v obdobju srednjih let začeti aktivnosti, s katerimi
nadaljuje tudi, ko vstopi v obdobje starosti. Ramovš (2003) opozarja, da
mora biti pozoren predvsem na naslednja področja: na vzpostavitev pove-
zave med vsemi tremi generacijami (mlado, srednjo in staro); na konstant-
no skrb za zdravo življenje in zdravje; na skrb za ohranjanje in krepitev
osebne svobode in samostojnosti odločanja; na ohranjanje in krepitev med-
človeških odnosov z različnimi ljudmi; na konstantno učenje novih dejstev
in spretnosti ter ustvarjalnost ter na zavedanje vrednosti in smisla pretek-
losti, sedanjosti in prihodnosti svojega življenja.
Ramovš kot življenjske naloge, ki si jih mora zastaviti star človek s cil-
jem, da bo doživel kvalitetno starost, našteva naslednje: dejavno življen-
je (stalno ohranjanje telesne, duševne in delovne svežine ter povezanostmi
z ljudmi); preprosto življenje (umirjene aktivnosti, večja osebna svoboda
pri njihovem načrtovanju, prepuščanje skrbi za materialno preskrbo sred-
nji generaciji); sproščeno življenje (sprejeti je potrebno smiselno stališče
do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti); vedro življenje (z nadaljevanjem
vseživljenjskega učenja in predajanjem življenjskih izkušenj mlajšim); sa-
mostojno življenje (predvsem po izgubi življenjskih sopotnikov) in dozore-
lo življenje (opravljanje zadnjih življenjskih nalog).
Socialne mreže v starosti
V vseh življenjskih obdobjih, še bolj pa v starosti, je pomembna človekova
vpetost v socialno mrežo, kakor tudi doživljanje lastne osebne intimnosti
(Ramovš, 2003).
176
Ista avtorica kot zelo pomembno komponento izpostavlja še načrto-
vanje življenja posameznika in dogodkov v njem. Staro, tradicionalno li-
nearno načrtovanje življenja je bilo predvidljivo: v določenem starostnem
obdobju je bil čas za točno določene dejavnosti in dogodke (šolanje, delo,
poroka, družina ipd.). Podaljševanje življenja in daljše ohranjanje vitalnosti
pa terja ciklično načrtovanje življenjskih aktivnosti in dogodkov. Elementi
življenjskih obdobij, kot so družina, izobraževanje, delo, rekreacija, prosti
čas, prostovoljno delo, se prepletajo pri vsakem človeku tako, da doseže ub-
ranost s samim seboj v odvisnosti od svojega temperamenta in zmožnosti.
S tem vsak doseže večjo kvaliteto življenja. Še posebej to velja za drugo po-
lovico življenjskega obdobja.
Nujno je, da vsak človek utrjuje in sprejema svojo samopodobo v zre-
lih letih ter da sprejema spremembe lastnega telesa. Starost je življenjsko
obdobje, ki je seveda različno od mladosti in srednjih let, ni pa manj vred-
no in manj smiselno.
Človek mora že v obdobju srednjih let začeti aktivnosti, s katerimi
nadaljuje tudi, ko vstopi v obdobje starosti. Ramovš (2003) opozarja, da
mora biti pozoren predvsem na naslednja področja: na vzpostavitev pove-
zave med vsemi tremi generacijami (mlado, srednjo in staro); na konstant-
no skrb za zdravo življenje in zdravje; na skrb za ohranjanje in krepitev
osebne svobode in samostojnosti odločanja; na ohranjanje in krepitev med-
človeških odnosov z različnimi ljudmi; na konstantno učenje novih dejstev
in spretnosti ter ustvarjalnost ter na zavedanje vrednosti in smisla pretek-
losti, sedanjosti in prihodnosti svojega življenja.
Ramovš kot življenjske naloge, ki si jih mora zastaviti star človek s cil-
jem, da bo doživel kvalitetno starost, našteva naslednje: dejavno življen-
je (stalno ohranjanje telesne, duševne in delovne svežine ter povezanostmi
z ljudmi); preprosto življenje (umirjene aktivnosti, večja osebna svoboda
pri njihovem načrtovanju, prepuščanje skrbi za materialno preskrbo sred-
nji generaciji); sproščeno življenje (sprejeti je potrebno smiselno stališče
do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti); vedro življenje (z nadaljevanjem
vseživljenjskega učenja in predajanjem življenjskih izkušenj mlajšim); sa-
mostojno življenje (predvsem po izgubi življenjskih sopotnikov) in dozore-
lo življenje (opravljanje zadnjih življenjskih nalog).
Socialne mreže v starosti
V vseh življenjskih obdobjih, še bolj pa v starosti, je pomembna človekova
vpetost v socialno mrežo, kakor tudi doživljanje lastne osebne intimnosti
(Ramovš, 2003).
176
