Page 176 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 176
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
Prav tako starejši ljudje ne smejo pozabiti na ohranjanje telesne, du-
ševne in delovne svežine (to so temeljne vrednote za doseganje kvalitet-
ne starosti, predvsem zato, ker se naravno z leti zmanjšujejo; ravno zaradi
tega jim je potrebno posvečati več pozornosti; stalno gibanje, zdrava pre-
hrana, življenje s ciljem, ustvarjalno delo s harmonijo osebnega ritma; vse
to da efektivne rezultate, če je nastavek postavljen v prejšnjih življenjskih
obdobjih).
Potreba po soljudeh je važna v vseh življenjskih obdobjih, njen pomen
pa še poraste v starosti. Star človek še bolj potrebuje osebni stik s člove-
kom, ki ga ima za svojega. Prav tako je nezanemarljiv osebni, kožni kontakt
z bližnjo osebo. Osamljenost je predvsem v starosti lahko najhujša stiska,
zato so pravočasne aktivnosti za ohranjanje in obnavljanje socialne mreže
ena od poglavitnih nalog v vseh življenjskih obdobjih.
Prav tako je staremu človeku v večji meri kot mlademu pomembno
predajanje življenjskih izkušenj in spoznanj mlajšim generacijam. To je os-
novno dejstvo, na podlagi katerega star človek svoje življenje dojema kot
nekaj vrednega. Ugotovljena je neposredna povezava med lastnim spreje-
manjem novih znanj in spoznanj in med dajanjem svojih izkušenj drugim.
Dojemanje pomena vseživljenjskega učenja je pomembno, tako na
področju intelektualnega izobraževanja kot socialnega učenja. Na podlagi
novih možnosti v percepcijah sveta in soljudi, stari ljudje okrepijo potrebe
po doživljanju smisla lastnega življenja.
Sprejemanje človeške onemoglosti tako s strani starega človeka kot
tudi s strani svojcev ali negovalcev je pogoj, da si star človek dopusti pred-
stavo, da je oslabljen in potreben pomoči. Potreba po negi ob onemoglosti
ne sme biti razlog za zapiranje pred ljudmi in beg v osamljenost.
Omeniti velja tudi potrebo po nesmrtnosti. To, da se bodo potomci
človeka spominjali (grob), da bodo ostala njegova realizirana dela, marsi-
komu pomeni važno motivacijo. Do neke mere (ali tudi v celoti) jo lahko
zamenja vera v življenje po smrti.
Zavedanje vsebine potreb starega človeka mora biti osnova za usmer-
janje dejavnosti in predvsem vzpostavljanje medčloveških odnosov v prejš-
njih obdobjih življenja. A. Kristančič navaja (2005), da ima vsaka generaci-
ja, ki se postara, povsem drugačne potrebe, zmožnosti, sposobnosti in cilje.
Eden od faktorjev, ki pripomorejo k bistvenemu zvečanju možnosti
za kvalitetno staranje, je izobraževanje starejših. Jelenc Krašovec in Kump
(2009) omenjata naslednje razloge za motivacijo starih ljudi za izobraže-
vanje: sociološke razloge (izobraževali so se že v mladosti, želijo zapolniti
174
Prav tako starejši ljudje ne smejo pozabiti na ohranjanje telesne, du-
ševne in delovne svežine (to so temeljne vrednote za doseganje kvalitet-
ne starosti, predvsem zato, ker se naravno z leti zmanjšujejo; ravno zaradi
tega jim je potrebno posvečati več pozornosti; stalno gibanje, zdrava pre-
hrana, življenje s ciljem, ustvarjalno delo s harmonijo osebnega ritma; vse
to da efektivne rezultate, če je nastavek postavljen v prejšnjih življenjskih
obdobjih).
Potreba po soljudeh je važna v vseh življenjskih obdobjih, njen pomen
pa še poraste v starosti. Star človek še bolj potrebuje osebni stik s člove-
kom, ki ga ima za svojega. Prav tako je nezanemarljiv osebni, kožni kontakt
z bližnjo osebo. Osamljenost je predvsem v starosti lahko najhujša stiska,
zato so pravočasne aktivnosti za ohranjanje in obnavljanje socialne mreže
ena od poglavitnih nalog v vseh življenjskih obdobjih.
Prav tako je staremu človeku v večji meri kot mlademu pomembno
predajanje življenjskih izkušenj in spoznanj mlajšim generacijam. To je os-
novno dejstvo, na podlagi katerega star človek svoje življenje dojema kot
nekaj vrednega. Ugotovljena je neposredna povezava med lastnim spreje-
manjem novih znanj in spoznanj in med dajanjem svojih izkušenj drugim.
Dojemanje pomena vseživljenjskega učenja je pomembno, tako na
področju intelektualnega izobraževanja kot socialnega učenja. Na podlagi
novih možnosti v percepcijah sveta in soljudi, stari ljudje okrepijo potrebe
po doživljanju smisla lastnega življenja.
Sprejemanje človeške onemoglosti tako s strani starega človeka kot
tudi s strani svojcev ali negovalcev je pogoj, da si star človek dopusti pred-
stavo, da je oslabljen in potreben pomoči. Potreba po negi ob onemoglosti
ne sme biti razlog za zapiranje pred ljudmi in beg v osamljenost.
Omeniti velja tudi potrebo po nesmrtnosti. To, da se bodo potomci
človeka spominjali (grob), da bodo ostala njegova realizirana dela, marsi-
komu pomeni važno motivacijo. Do neke mere (ali tudi v celoti) jo lahko
zamenja vera v življenje po smrti.
Zavedanje vsebine potreb starega človeka mora biti osnova za usmer-
janje dejavnosti in predvsem vzpostavljanje medčloveških odnosov v prejš-
njih obdobjih življenja. A. Kristančič navaja (2005), da ima vsaka generaci-
ja, ki se postara, povsem drugačne potrebe, zmožnosti, sposobnosti in cilje.
Eden od faktorjev, ki pripomorejo k bistvenemu zvečanju možnosti
za kvalitetno staranje, je izobraževanje starejših. Jelenc Krašovec in Kump
(2009) omenjata naslednje razloge za motivacijo starih ljudi za izobraže-
vanje: sociološke razloge (izobraževali so se že v mladosti, želijo zapolniti
174
