Page 175 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 175
delo s starostniki
žinah, živijo dlje kot samci in ločenci (Pečjak, 2007). Starejšim ljudem v
družini vloga dedka in babice velikokrat postane glavna vsebina in smisel
njihovega življenja.
Vloga družine, predvsem na področju skrbi za svoje stare člane, se s
staranjem prebivalstva spreminja. Najboljša pot, da se družina na novo vlo-
go pripravi, je stalna in intenzivna komunikacija med njenimi člani, sobi-
vanje in izobraževanje o vsebinah za kvalitetno preživljanje starostnega ob-
dobja življenja (Ramovš, 2003).
Družine iz večinoma dvogeneracijskih prehajajo v trigeneracijske. V
takih družinah je bistveno več možnosti za prenašanje življenjskih spo-
znanj in izkušenj starejših na mlajše, starim ljudem pa ravno to daje smisel
bivanja (Kladnik, 1999).
A. Kristančič (2005) navaja, da bo moral biti odgovor na povečanje šte-
vila starih ljudi tudi redefiniranje1 družine, in sicer od družine, ki smo jo
poznali in je bila usmerjena predvsem k otrokom, njihovi vzgoji in njiho-
vim potrebam, k tako imenovani matrični, transgeneracijski2 družini, ka-
tere usmeritev bo k njenim odraslim in starejšim članom.
Pečjak (2007) opozarja, da starejši zakonci, ki imajo po upokojitvi več
časa zase in za stike drug z drugim, lahko zapadejo tudi v naveličanost in
pogoste spore. Rešitev je aktivno udejstvovanje v različnih organizacijah za
stare ljudi, ki povečajo pestrost življenja.
Dejstvo je, da tudi starejši ljudje, ki potrebujejo pomoč, kot člani dru-
žine participirajo k njenem funkcioniranju. To njihovo sodelovanje ali ude-
ležba da starim ljudem občutek koristnosti in jim dviguje pozitivno samo-
podobo. Pomembno je tudi, da imajo stari ljudje v krogu družine občutek
varnosti. Mlajši člani v družini pa imajo možnost učenja na podlagi preno-
sa izkušenj starejših. V tem sodelovanju med generacijami pride do izraza
pravilo, da ima vsaka generacija več nečesa, kar drugi primanjkuje.
Potrebe v starosti
Ramovš (2003) trdi, da človek bolj ko je star in zrel, bolje prepoznava svoje
potrebe, kakor tudi možnosti, ki jih ima za njihovo zadovoljevanje. Med
temeljnimi potrebami izpostavlja tisto po materialni preskrbljenosti, pri
kateri je pomembno, da je vir lastno delo (trenutno ali minulo) – največkrat
pokojnina oziroma če je ni, socialna pomoč.
1 Ponovna določitev razmerij, pristojnosti, vrednot in prioritet.
2 Družina, ki povezuje več generacij.
173
žinah, živijo dlje kot samci in ločenci (Pečjak, 2007). Starejšim ljudem v
družini vloga dedka in babice velikokrat postane glavna vsebina in smisel
njihovega življenja.
Vloga družine, predvsem na področju skrbi za svoje stare člane, se s
staranjem prebivalstva spreminja. Najboljša pot, da se družina na novo vlo-
go pripravi, je stalna in intenzivna komunikacija med njenimi člani, sobi-
vanje in izobraževanje o vsebinah za kvalitetno preživljanje starostnega ob-
dobja življenja (Ramovš, 2003).
Družine iz večinoma dvogeneracijskih prehajajo v trigeneracijske. V
takih družinah je bistveno več možnosti za prenašanje življenjskih spo-
znanj in izkušenj starejših na mlajše, starim ljudem pa ravno to daje smisel
bivanja (Kladnik, 1999).
A. Kristančič (2005) navaja, da bo moral biti odgovor na povečanje šte-
vila starih ljudi tudi redefiniranje1 družine, in sicer od družine, ki smo jo
poznali in je bila usmerjena predvsem k otrokom, njihovi vzgoji in njiho-
vim potrebam, k tako imenovani matrični, transgeneracijski2 družini, ka-
tere usmeritev bo k njenim odraslim in starejšim članom.
Pečjak (2007) opozarja, da starejši zakonci, ki imajo po upokojitvi več
časa zase in za stike drug z drugim, lahko zapadejo tudi v naveličanost in
pogoste spore. Rešitev je aktivno udejstvovanje v različnih organizacijah za
stare ljudi, ki povečajo pestrost življenja.
Dejstvo je, da tudi starejši ljudje, ki potrebujejo pomoč, kot člani dru-
žine participirajo k njenem funkcioniranju. To njihovo sodelovanje ali ude-
ležba da starim ljudem občutek koristnosti in jim dviguje pozitivno samo-
podobo. Pomembno je tudi, da imajo stari ljudje v krogu družine občutek
varnosti. Mlajši člani v družini pa imajo možnost učenja na podlagi preno-
sa izkušenj starejših. V tem sodelovanju med generacijami pride do izraza
pravilo, da ima vsaka generacija več nečesa, kar drugi primanjkuje.
Potrebe v starosti
Ramovš (2003) trdi, da človek bolj ko je star in zrel, bolje prepoznava svoje
potrebe, kakor tudi možnosti, ki jih ima za njihovo zadovoljevanje. Med
temeljnimi potrebami izpostavlja tisto po materialni preskrbljenosti, pri
kateri je pomembno, da je vir lastno delo (trenutno ali minulo) – največkrat
pokojnina oziroma če je ni, socialna pomoč.
1 Ponovna določitev razmerij, pristojnosti, vrednot in prioritet.
2 Družina, ki povezuje več generacij.
173
