Page 38 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 38
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
in delovanja, temveč samo razpravo o alternativah in upoštevanju načel, ki
bi jih lahko uporabili.
Sklep
Dejstvo je, da se po mnogih državah profesionalci trudijo, da pomagajo
mladim, da živijo svoja življenja, ne glede na to, kako težke so zunanje ali
notranje prepreke. Ukvarjajo se z razumevanjem mladih, njihovimi najin-
timnejšimi občutji, njihovo osebno zgodovino, načrti za prihodnost, nji-
hovo mrežo odnosov. Prav tako, da pomagajo mladim, da rešijo težave in/
ali da jih prvenstveno naučijo živeti s njihovimi primanjkljaji, da najde-
jo pravo ravnotežje, načine vključevanja, med sistemom in osebno anga-
žiranostjo in kreativnostjo, med napredovanjem posameznika in njegove
mreže (družine itn.), kakor tudi, da razvijajo intenzivno sodelovanje z dru-
gimi službami pomoči, z drugimi disciplinami. Končni kriterij je mnogo
višji v praksi in v dejanski kvaliteti življenja kot v teorijah in abstraktnih
principih.
Refleksija in strokovno argumentiran pristop nam dajeta vpogled v
delovanje, usmeritev in oceno. Profesionalni vzgojitelj mora vedno znati
sebi in drugim strokovno argumentirati svoje delo.
V pomoč kvalitetni vzgoji je kontroliran pedagoški odnos, ki teme-
lji na spoštovanju in iskreni ljubezni do vzgajanih. Naše delo v odnosu bo
toliko bolj plemenito, kolikor bolj se bomo zavedali osebnih kvalitet, svo-
je osebnostne specifike in svojih metodičnih spretnosti in vloge. Refleksija
vodenja odnosa, rasti v njemu, vseh čeri, ki se pojavljajo v pedagoškem pro-
cesu, in kriteriji nadzorovanja odnosa so pomembni gabariti pri socialno-
pedagoškem delu.
Opredelili smo tudi vzgojne stile, ki se pogosto pojavljajo v medijih
kot tisti ključni, v skorajda apokaliptičnem propadu človeštva, na račun
takšnih mladih, kot smo jih ustvarili. Termini vzgojnih stilov tako dobiva-
jo nova imena, nekateri starejši termini, ki so bili v prejšnjem obdobju poi-
menovani kot edini ustrezni, so sedaj neustrezni in podobno. Naša namera
je bila sistematično jih razvrstiti in osvetliti, da ni čistega vzgojnega stila,8
ampak da je pomemben tisti vzgojni stil, ki posameznika spoštuje, je hu-
man in učinkovit.
Prispevek zaključujemo z večno dilemo: Kaj učinkuje? To, kar je za ne-
koga zdravilo, je za drugega strup. To, kar lahko jaz naredim vzgojno učin-
8 Kakorkoli bi ga že poimenovali.
36
in delovanja, temveč samo razpravo o alternativah in upoštevanju načel, ki
bi jih lahko uporabili.
Sklep
Dejstvo je, da se po mnogih državah profesionalci trudijo, da pomagajo
mladim, da živijo svoja življenja, ne glede na to, kako težke so zunanje ali
notranje prepreke. Ukvarjajo se z razumevanjem mladih, njihovimi najin-
timnejšimi občutji, njihovo osebno zgodovino, načrti za prihodnost, nji-
hovo mrežo odnosov. Prav tako, da pomagajo mladim, da rešijo težave in/
ali da jih prvenstveno naučijo živeti s njihovimi primanjkljaji, da najde-
jo pravo ravnotežje, načine vključevanja, med sistemom in osebno anga-
žiranostjo in kreativnostjo, med napredovanjem posameznika in njegove
mreže (družine itn.), kakor tudi, da razvijajo intenzivno sodelovanje z dru-
gimi službami pomoči, z drugimi disciplinami. Končni kriterij je mnogo
višji v praksi in v dejanski kvaliteti življenja kot v teorijah in abstraktnih
principih.
Refleksija in strokovno argumentiran pristop nam dajeta vpogled v
delovanje, usmeritev in oceno. Profesionalni vzgojitelj mora vedno znati
sebi in drugim strokovno argumentirati svoje delo.
V pomoč kvalitetni vzgoji je kontroliran pedagoški odnos, ki teme-
lji na spoštovanju in iskreni ljubezni do vzgajanih. Naše delo v odnosu bo
toliko bolj plemenito, kolikor bolj se bomo zavedali osebnih kvalitet, svo-
je osebnostne specifike in svojih metodičnih spretnosti in vloge. Refleksija
vodenja odnosa, rasti v njemu, vseh čeri, ki se pojavljajo v pedagoškem pro-
cesu, in kriteriji nadzorovanja odnosa so pomembni gabariti pri socialno-
pedagoškem delu.
Opredelili smo tudi vzgojne stile, ki se pogosto pojavljajo v medijih
kot tisti ključni, v skorajda apokaliptičnem propadu človeštva, na račun
takšnih mladih, kot smo jih ustvarili. Termini vzgojnih stilov tako dobiva-
jo nova imena, nekateri starejši termini, ki so bili v prejšnjem obdobju poi-
menovani kot edini ustrezni, so sedaj neustrezni in podobno. Naša namera
je bila sistematično jih razvrstiti in osvetliti, da ni čistega vzgojnega stila,8
ampak da je pomemben tisti vzgojni stil, ki posameznika spoštuje, je hu-
man in učinkovit.
Prispevek zaključujemo z večno dilemo: Kaj učinkuje? To, kar je za ne-
koga zdravilo, je za drugega strup. To, kar lahko jaz naredim vzgojno učin-
8 Kakorkoli bi ga že poimenovali.
36
