Page 43 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 43
umevanje in opredeljevanje čustvenih
in vedenjskih težav in/ali motenj v polju
vzgojnih zavodov
Mateja Marovič
OŠ Veržej – enota DOM,
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
Uvod
Schultheiss že leta 1974 (v Metljak, Kobolt in Potočnik, 2010, str. 91) postavi
še danes veljavno tezo: »Termini na tem področju odslikavajo družbeno ra-
zumevanje otrok in vzgoje, značilno za neko zgodovinsko dobo.«1
V toku zgodovine je tako razumevanje populacije – drugačne od za-
želenih družbeno pogojenih norm določenega časa, kot tudi z njo poveza-
no izrazoslovje – zaznamovano s prevladujočimi paradigmami takratne-
ga časa. Opredelitve se sicer skozi čas in prostor spreminjajo (Razpotnik,
2011). Izraze: zanemarjena, težje vzgojljiva, ubožna mladina, kot tudi izraz
motnje vedenja in osebnosti nadomestijo izrazi: otroci/mladostniki s čustve-
nimi in vedenjskimi težavami/motnjami, otroci s težavami v socialni inte-
graciji, moteči otroci, otroci z izstopajočim vedenjem idr., vendar pa si tudi
glede slednjih avtorji danes niso enotni. Zdi se, da so poimenovanja kot
tudi že obstoječe klasifikacije »dekontekstualizirana in brez prave refleksi-
je ter izražajo prej ostanke nekih prejšnjih diskurzov /…/ ter inercijo raz-
ličnih ustanov in paradigem, da bi ohranile svoja polja delovanja ne glede
na spreminjajoče se družbene razmere.« (str. 103). Prizadevanja socialno-
pedagoške stroke, »da bi se poimenovanja, ki se v določenem času in pro-
storu uveljavijo za označevanje posameznikov, katerih vedenje je predvsem
1 Prav tako termini, ki jih za opredeljevanje določene populacije uporabljamo, odsevajo
kontekst, »v katerem opazujemo ali izkušamo posamezna vedenja in predsodke, ki
jih do njih gojimo« (Leone, v Kosmač, 2007, str. 386).
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-95-4.41-63 41
in vedenjskih težav in/ali motenj v polju
vzgojnih zavodov
Mateja Marovič
OŠ Veržej – enota DOM,
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
Uvod
Schultheiss že leta 1974 (v Metljak, Kobolt in Potočnik, 2010, str. 91) postavi
še danes veljavno tezo: »Termini na tem področju odslikavajo družbeno ra-
zumevanje otrok in vzgoje, značilno za neko zgodovinsko dobo.«1
V toku zgodovine je tako razumevanje populacije – drugačne od za-
želenih družbeno pogojenih norm določenega časa, kot tudi z njo poveza-
no izrazoslovje – zaznamovano s prevladujočimi paradigmami takratne-
ga časa. Opredelitve se sicer skozi čas in prostor spreminjajo (Razpotnik,
2011). Izraze: zanemarjena, težje vzgojljiva, ubožna mladina, kot tudi izraz
motnje vedenja in osebnosti nadomestijo izrazi: otroci/mladostniki s čustve-
nimi in vedenjskimi težavami/motnjami, otroci s težavami v socialni inte-
graciji, moteči otroci, otroci z izstopajočim vedenjem idr., vendar pa si tudi
glede slednjih avtorji danes niso enotni. Zdi se, da so poimenovanja kot
tudi že obstoječe klasifikacije »dekontekstualizirana in brez prave refleksi-
je ter izražajo prej ostanke nekih prejšnjih diskurzov /…/ ter inercijo raz-
ličnih ustanov in paradigem, da bi ohranile svoja polja delovanja ne glede
na spreminjajoče se družbene razmere.« (str. 103). Prizadevanja socialno-
pedagoške stroke, »da bi se poimenovanja, ki se v določenem času in pro-
storu uveljavijo za označevanje posameznikov, katerih vedenje je predvsem
1 Prav tako termini, ki jih za opredeljevanje določene populacije uporabljamo, odsevajo
kontekst, »v katerem opazujemo ali izkušamo posamezna vedenja in predsodke, ki
jih do njih gojimo« (Leone, v Kosmač, 2007, str. 386).
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-95-4.41-63 41
