Page 36 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 36
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
Ne moremo prevzeti življenja nekoga drugega, niti ne kaže, da bi to
poskušali. Ker se v našem institucionalnem delu pojavi kontakt, ki je v ve-
liki meri odvisen od nas, se počutimo za njih odgovorne, kar poveča nevar-
nost, da prevzemamo njihovo življenje v svoje roke.
V metodičnem delu vedno obstaja tenzija med zavestnim delom in po-
skusom predvidevanja, kaj bo naredil tisti z druge strani. Iz najboljše že-
lje do drugega mi pravzaprav že predvidevamo njegovo lastno udeležbo. Te
odprtosti moramo biti ozaveščeni, da bi se lahko izognili iskanju receptov
ali teorij, ki eliminirajo tiste, ki jim želimo pomagati. Vedeti zagotovo, kaj
se bo zgodilo, se sliši zelo privlačno, sicer pa je to velika zabloda.
Delo z ljudmi je torej vedno mešanje v njihovo življenje, zato zahteva
v bistvu vedno odprt dialog. Ker bi samo to seveda bilo premalo in bi sko-
rajda že temeljilo samo na občutku, spontanosti in intuiciji, je potrebno,
da smo profesionalni. Zato je potrebno razmišljati in analizirati to, kar se
dogaja, kar je pomemben del metodičnega dela (Van Weezel in Waaldijk,
2007).
Razmišljati
V tem delu sodeluje veliko ljudi in pogosto dobimo od njih veliko število
nasprotujočih si signalov. Kako jih analizirati? Kako jih oceniti? Najprej se
moramo naučiti razlikovati, kaj se dogaja. Sredstva, s katerimi razumeva-
mo dogajanje in s katerimi razmišljamo v dani situaciji, morajo izboljšati
naš profesionalni razvoj. Vedno obstaja več, kot vidimo in opažamo. Lahko
la začnemo razmišljati o tem, kaj smo videli in opazili, in potem vprašamo
sebe in druge, kaj so doživeli in opazili. Pomembno je sprejeti dejstvo, da
so nam drugi ljudje pomembni za razmišljanje, za raziskovanje situacije, da
bi lahko razumeli ozadje tega, kar se dogaja, in to je proces, ki nima kon-
ca. Zato se metodično delo lahko izvaja samo skozi dialog (Van Weezel in
Waaldijk, 2007).
Profesionalno delo ne vsebuje samo delovanja k cilju otroka, oskrbo-
vanca, da dobi ustrezno vzgojno pomoč, ampak, da se spoštujejo tudi njego-
ve pravice. Otrokove pravice so izjemno pomembna kategorija, o kateri teče
posebej na področju izvendružinske vzgoje živahna razprava (Freire, 2017).
Kako je z vzgojno receptologijo?
Böhm (1995, str. 9) v svoji knjigi Teorija in praksa o vzgoji poudarja, da že-
ljo po receptologiji in tehnokratizaciji vzgojnih znanosti lahko pozabimo,
34
Ne moremo prevzeti življenja nekoga drugega, niti ne kaže, da bi to
poskušali. Ker se v našem institucionalnem delu pojavi kontakt, ki je v ve-
liki meri odvisen od nas, se počutimo za njih odgovorne, kar poveča nevar-
nost, da prevzemamo njihovo življenje v svoje roke.
V metodičnem delu vedno obstaja tenzija med zavestnim delom in po-
skusom predvidevanja, kaj bo naredil tisti z druge strani. Iz najboljše že-
lje do drugega mi pravzaprav že predvidevamo njegovo lastno udeležbo. Te
odprtosti moramo biti ozaveščeni, da bi se lahko izognili iskanju receptov
ali teorij, ki eliminirajo tiste, ki jim želimo pomagati. Vedeti zagotovo, kaj
se bo zgodilo, se sliši zelo privlačno, sicer pa je to velika zabloda.
Delo z ljudmi je torej vedno mešanje v njihovo življenje, zato zahteva
v bistvu vedno odprt dialog. Ker bi samo to seveda bilo premalo in bi sko-
rajda že temeljilo samo na občutku, spontanosti in intuiciji, je potrebno,
da smo profesionalni. Zato je potrebno razmišljati in analizirati to, kar se
dogaja, kar je pomemben del metodičnega dela (Van Weezel in Waaldijk,
2007).
Razmišljati
V tem delu sodeluje veliko ljudi in pogosto dobimo od njih veliko število
nasprotujočih si signalov. Kako jih analizirati? Kako jih oceniti? Najprej se
moramo naučiti razlikovati, kaj se dogaja. Sredstva, s katerimi razumeva-
mo dogajanje in s katerimi razmišljamo v dani situaciji, morajo izboljšati
naš profesionalni razvoj. Vedno obstaja več, kot vidimo in opažamo. Lahko
la začnemo razmišljati o tem, kaj smo videli in opazili, in potem vprašamo
sebe in druge, kaj so doživeli in opazili. Pomembno je sprejeti dejstvo, da
so nam drugi ljudje pomembni za razmišljanje, za raziskovanje situacije, da
bi lahko razumeli ozadje tega, kar se dogaja, in to je proces, ki nima kon-
ca. Zato se metodično delo lahko izvaja samo skozi dialog (Van Weezel in
Waaldijk, 2007).
Profesionalno delo ne vsebuje samo delovanja k cilju otroka, oskrbo-
vanca, da dobi ustrezno vzgojno pomoč, ampak, da se spoštujejo tudi njego-
ve pravice. Otrokove pravice so izjemno pomembna kategorija, o kateri teče
posebej na področju izvendružinske vzgoje živahna razprava (Freire, 2017).
Kako je z vzgojno receptologijo?
Böhm (1995, str. 9) v svoji knjigi Teorija in praksa o vzgoji poudarja, da že-
ljo po receptologiji in tehnokratizaciji vzgojnih znanosti lahko pozabimo,
34
