Page 33 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem

socialnopedagoške par adigme vzgajanja

ga in njegove strani zgodbe ter radovednosti in interesov za nove metode
in možnosti.

Tako se mora metodik zavedati tudi kulture lastne organizacije
(Trieschman Albert, Whittaker in Brendtro, 1996):
- Kako zgodovina naše ustanove vpliva na sedanjost?
- Kateri so napotki o tem, kako se mora opravljati delo, o metodič-

nem delu in inspiracijskih teorijah?
- Kako so razdeljene dolžnosti, kako so formalno opisane funkcije,

kakšna je avtonomija posameznika?
- Kaj lahko rečete o moči kot aspektu funkcije oz. položaja in kako

so vrednotene različne vrste znanja (izkustveno – prakseološko in
teoretično – osebne teorije)?
- Medsebojni odnosi? Ta postavka se lahko opazuje v odnosih med
vodstvom in podrejenimi, tudi kdo je s kom v kontaktih. Kako,
privatno – strokovno ipd.?
- Komunikacija? Kako so teme in informacije posredujejo na ses-
tankih, timi – kaj je predmet razgovorov in kako poteka, kaj se
zamolči, čemu se izogne ipd.?
- Katera področja dela so pomembna v tej instituciji?
- Katere naloge ta obstoječi tim vrednoti boljše in katere slabše ali
celo nič?
- Kateremu področju dela je posvečeno več pozornosti, kateremu
manj?
- Katero znanje/veščine so povezane z določeno nalogo/ciljem s
temi otroki v tej ustanovi?
Kako še biti kompetenten v metodiki? Gre za posebne sposobnosti
(Trieschman Albert idr.,1996):
- izraziti z besedami to, kar se dogaja (!);
- izraziti lastne izkušnje in občutke;
- biti odgovoren za dajanje in sprejemanje feedbackov;
- pogledati na situacije z različnih kotov;
- razlagati si, kaj se dogaja in kakšne so izkušnje, s posebno pozor-
nostjo tam, kjer se med pogledi pojavijo razlike;
- izogibati se trenutnim sodbam, tako pozitivnim kot negativnim
(!);
- in žal tudi v iskanju vez in poznanstev.

31