Page 44 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 44
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
znotraj vzgojno-izobraževalnih kontekstov znano kot moteče, reflektirala,
spreminjala in širše odražala kompleksno problematiko, v kateri se dolo-
čeno vedenje pojavlja« (str. 105), ter vse glasnejši apeli, ki v zadnjih letih iz-
hajajo iz neposrednega dela strokovnih delavcev ter njihovega zaznavanja
značilnosti omenjene populacije v vzgojnih zavodih (v nadaljevanju: VZ),
pa ostajajo »z vidika zakonodajalcev ter drugih strok preslišani« (str. 105).
Terminološko zmedo2 v zvezi s poimenovanjem populacije namešče-
ne v VZ je tako zaznati v številnih pravno veljavnih dokumentih (Bela knji-
ga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: BKVIZ),
2011; Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju:
ZUOPP-1), 2011 idr.) kot tudi v okviru socialnopedagoške doktrine razu-
mevanja omenjenega opredeljevanja, ki je s populacijo s čustvenimi in ve-
denjskimi težavami in/ali motnjami (v nadaljevanju: ČVT/M) najbolj ne-
posredno povezana (Kobal Tomc idr., 2011; Kobolt, 2011; Krajnčan, 2010;
Marovič, 2017; Myschker, 2009 idr.).
Čeprav je terminologija poimenovanja določenega dela populaci-
je v večini (sicer) domena stroke, ki se z njo profesionalno ali znanstveno
ukvarja, pa tudi znotraj ožje socialnopedagoške doktrine, ki je z opredelje-
vanjem omenjene populacije najbolj usodno povezana, teorija in praksa ve-
likokrat ne zavzemata istih stališč.
Enotnih kriterijev, ki bi hkrati zajemali vse specifike znotraj različ-
nih raziskovalnih področij opredeljevanja ČVT/M, tako skorajda ni mo-
goče izoblikovati. Zato še vedno, kot že pred slabimi tridesetimi leti, osta-
ja nesporno dejstvo, da so opredeljevanje, obravnava in tudi razumevanje
disocialnosti otrok in mladostnikov ter z njimi povezana terminologija –
kot bo razvidno v nadaljevanju – nekatera izmed tistih področij, »ki jim
tudi današnja razvitost različnih strok ni kos v taki meri, kot bi si to žele-
li.« (Bečaj, 1987, str. 9).
2 Tudi Myschker (2009) zapiše, da sta analiza pojma in terminološka določitev le-tega
– gledano z internacionalnega vidika – nedoločena. Stališče opredeljevanja ČVT/M
ostaja (tako kot prej) enako, kot je pred časom zapisal priznani ameriški socialni pe-
dagog Kaufmann (v Myschker, 2009): »Dejstvo je, da je terminologija na tem podro-
čju pogosto tako zavajajoča, kot so otroci in mladostniki, katerim oznake oprede-
litev pripisujemo.« Zato ne preseneča, da se, ko govorimo o ČVT/M, »srečujemo z
izrazi, ki nakazujejo velike razlike v pristopih in v razumevanju.« (Metljak idr., 2010,
str. 88).
42
znotraj vzgojno-izobraževalnih kontekstov znano kot moteče, reflektirala,
spreminjala in širše odražala kompleksno problematiko, v kateri se dolo-
čeno vedenje pojavlja« (str. 105), ter vse glasnejši apeli, ki v zadnjih letih iz-
hajajo iz neposrednega dela strokovnih delavcev ter njihovega zaznavanja
značilnosti omenjene populacije v vzgojnih zavodih (v nadaljevanju: VZ),
pa ostajajo »z vidika zakonodajalcev ter drugih strok preslišani« (str. 105).
Terminološko zmedo2 v zvezi s poimenovanjem populacije namešče-
ne v VZ je tako zaznati v številnih pravno veljavnih dokumentih (Bela knji-
ga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: BKVIZ),
2011; Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju:
ZUOPP-1), 2011 idr.) kot tudi v okviru socialnopedagoške doktrine razu-
mevanja omenjenega opredeljevanja, ki je s populacijo s čustvenimi in ve-
denjskimi težavami in/ali motnjami (v nadaljevanju: ČVT/M) najbolj ne-
posredno povezana (Kobal Tomc idr., 2011; Kobolt, 2011; Krajnčan, 2010;
Marovič, 2017; Myschker, 2009 idr.).
Čeprav je terminologija poimenovanja določenega dela populaci-
je v večini (sicer) domena stroke, ki se z njo profesionalno ali znanstveno
ukvarja, pa tudi znotraj ožje socialnopedagoške doktrine, ki je z opredelje-
vanjem omenjene populacije najbolj usodno povezana, teorija in praksa ve-
likokrat ne zavzemata istih stališč.
Enotnih kriterijev, ki bi hkrati zajemali vse specifike znotraj različ-
nih raziskovalnih področij opredeljevanja ČVT/M, tako skorajda ni mo-
goče izoblikovati. Zato še vedno, kot že pred slabimi tridesetimi leti, osta-
ja nesporno dejstvo, da so opredeljevanje, obravnava in tudi razumevanje
disocialnosti otrok in mladostnikov ter z njimi povezana terminologija –
kot bo razvidno v nadaljevanju – nekatera izmed tistih področij, »ki jim
tudi današnja razvitost različnih strok ni kos v taki meri, kot bi si to žele-
li.« (Bečaj, 1987, str. 9).
2 Tudi Myschker (2009) zapiše, da sta analiza pojma in terminološka določitev le-tega
– gledano z internacionalnega vidika – nedoločena. Stališče opredeljevanja ČVT/M
ostaja (tako kot prej) enako, kot je pred časom zapisal priznani ameriški socialni pe-
dagog Kaufmann (v Myschker, 2009): »Dejstvo je, da je terminologija na tem podro-
čju pogosto tako zavajajoča, kot so otroci in mladostniki, katerim oznake oprede-
litev pripisujemo.« Zato ne preseneča, da se, ko govorimo o ČVT/M, »srečujemo z
izrazi, ki nakazujejo velike razlike v pristopih in v razumevanju.« (Metljak idr., 2010,
str. 88).
42
