Page 45 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 45
r azumevanje in opr edeljevanje čustvenih in vedenjskih težav ...
Pregled nekaterih opredelitev3 čustvenih in vedenjskih težav
in/ali motenj
Značilnosti težav in odklonov v opredeljevanju vedenja otrok in mladostni-
kov v polju razumevanja ČVT/M ter poskusi definiranja le-teh se v nadalje-
vanju izražajo v ugotovitvah različnih avtorjev, pri katerih iz svoje profesi-
onalne usmerjenosti izhajajo. Definicije, ki sledijo, omogočajo poglobljeno
razumevanje otrok/mladostnikov s ČVT/M in so več ali manj prisotne tudi
v praksi delovanja slovenskih VZ, hkrati pa nakazujejo na protislovnost
pojmovanj ter kompleksnost problematike, ki se (kot že izpostavljeno) raz-
prostira na kontinuumu terminološke in definicijske nedorečenosti ome-
njene populacije.
Čustvene, vedenjske in socialne težave, tako D. Zorc Maver (2010, str.
24), lahko razumemo kot »nezadovoljivo ujemanje med osebo in okoljem,
ki prizadene osebo in/ali njeno okolje«. Lahko pa, tako Š. Byrne (2010, str.
32), gledamo nanje »kot na socialni konstrukt, saj je definiranje vedenja
kot težavnega odvisno od socialnih in kulturnih pričakovanj, prepričanj in
kontekstualnih faktorjev.« (prim. Kobolt, 2011; Kosmač, 2007; Myschker,
2009 idr.). So tesno povezane s »socialnim kontekstom, na katerega se sle-
herni človek odziva na osnovi značilnosti svoje percepcije socialnega kon-
teksta, svojih preteklih izkušenj in sedanjih pričakovanj, doživljanja lastne
socialne umeščenosti in socialnega položaja, ki ga zavzema v različnih so-
cialnih okoljih.« (Metljak idr., 2010, str. 89).
Po Bronfenbrennerjevem ekološkem modelu (Svetin Jakopič, 2005) sta
tako posameznikov razvoj, kot posledično tudi nastanek in razvoj psihoso-
cialnih (vedenjskih) motenj, odvisna od celotnega življenjskega sistema, ki
ga tvorijo: otrok sam; mikrosistemi (družina, prijatelji, šola ipd.); mezosis-
temi (interakcije med mikrosistemi); ekosistemi (lokalne šolske oblasti, so-
3 Opredelitve, objavljene pred letom 2007, v večini izhajajo iz zakonsko opredeljenega
termina, aktualnega za takratno obdobje, in sicer motnje vedenja in osebnosti.
Termine puščamo v prvotnem izrazoslovju predvsem zaradi razvidnosti, da se
definicije ČVT/M kljub spremembi terminologije niso spremenile, temveč le-
te ostajajo z dopolnitvami ter ugotovitvami posameznih avtorjev v svojem bistvu
identične slednjim. Tako še vedno ohranjajo iste razlagalno vsebovane komponente,
kljub temu da so se krovni termini preimenovali. Če poenostavimo: tisto, kar je
še pred časom veljalo za opredelitve populacije z motnjami vedenja in osebnosti,
velja danes (z rahlimi posodobitvami in spremembami izrazoslovja) za opredelitve
populacije s čustvenimi in vedenjskimi težavami in/ali motnjami. Razlika je tako
opazna le v izrazoslovju, ki nakazuje premik k manj stigmatizirajočemu diskurzu
razumevanja omenjene populacije, niso pa se, kot že Opara idr. (2010), spremenili
kriteriji.
43
Pregled nekaterih opredelitev3 čustvenih in vedenjskih težav
in/ali motenj
Značilnosti težav in odklonov v opredeljevanju vedenja otrok in mladostni-
kov v polju razumevanja ČVT/M ter poskusi definiranja le-teh se v nadalje-
vanju izražajo v ugotovitvah različnih avtorjev, pri katerih iz svoje profesi-
onalne usmerjenosti izhajajo. Definicije, ki sledijo, omogočajo poglobljeno
razumevanje otrok/mladostnikov s ČVT/M in so več ali manj prisotne tudi
v praksi delovanja slovenskih VZ, hkrati pa nakazujejo na protislovnost
pojmovanj ter kompleksnost problematike, ki se (kot že izpostavljeno) raz-
prostira na kontinuumu terminološke in definicijske nedorečenosti ome-
njene populacije.
Čustvene, vedenjske in socialne težave, tako D. Zorc Maver (2010, str.
24), lahko razumemo kot »nezadovoljivo ujemanje med osebo in okoljem,
ki prizadene osebo in/ali njeno okolje«. Lahko pa, tako Š. Byrne (2010, str.
32), gledamo nanje »kot na socialni konstrukt, saj je definiranje vedenja
kot težavnega odvisno od socialnih in kulturnih pričakovanj, prepričanj in
kontekstualnih faktorjev.« (prim. Kobolt, 2011; Kosmač, 2007; Myschker,
2009 idr.). So tesno povezane s »socialnim kontekstom, na katerega se sle-
herni človek odziva na osnovi značilnosti svoje percepcije socialnega kon-
teksta, svojih preteklih izkušenj in sedanjih pričakovanj, doživljanja lastne
socialne umeščenosti in socialnega položaja, ki ga zavzema v različnih so-
cialnih okoljih.« (Metljak idr., 2010, str. 89).
Po Bronfenbrennerjevem ekološkem modelu (Svetin Jakopič, 2005) sta
tako posameznikov razvoj, kot posledično tudi nastanek in razvoj psihoso-
cialnih (vedenjskih) motenj, odvisna od celotnega življenjskega sistema, ki
ga tvorijo: otrok sam; mikrosistemi (družina, prijatelji, šola ipd.); mezosis-
temi (interakcije med mikrosistemi); ekosistemi (lokalne šolske oblasti, so-
3 Opredelitve, objavljene pred letom 2007, v večini izhajajo iz zakonsko opredeljenega
termina, aktualnega za takratno obdobje, in sicer motnje vedenja in osebnosti.
Termine puščamo v prvotnem izrazoslovju predvsem zaradi razvidnosti, da se
definicije ČVT/M kljub spremembi terminologije niso spremenile, temveč le-
te ostajajo z dopolnitvami ter ugotovitvami posameznih avtorjev v svojem bistvu
identične slednjim. Tako še vedno ohranjajo iste razlagalno vsebovane komponente,
kljub temu da so se krovni termini preimenovali. Če poenostavimo: tisto, kar je
še pred časom veljalo za opredelitve populacije z motnjami vedenja in osebnosti,
velja danes (z rahlimi posodobitvami in spremembami izrazoslovja) za opredelitve
populacije s čustvenimi in vedenjskimi težavami in/ali motnjami. Razlika je tako
opazna le v izrazoslovju, ki nakazuje premik k manj stigmatizirajočemu diskurzu
razumevanja omenjene populacije, niso pa se, kot že Opara idr. (2010), spremenili
kriteriji.
43
