Page 47 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 47
r azumevanje in opr edeljevanje čustvenih in vedenjskih težav ...
Skalar (2003) meni, da so otroci s čustvenimi in vedenjskimi težavami,
ki jih enači z otroki z motnjami vedenja in osebnosti ter otroki s težavami v
socialni integraciji, »otroci, ki s svojim vedenjem ogrožajo same sebe, svo-
je življenje in zdravje, svojo osebnostno in socialno integriteto, in pa otroci,
katerih vedenje je ogrožajoče za socialno okolje, ker je uperjeno proti pra-
vilom, vrednostim in vrednotam, tudi proti veljavnim moralnim normam
in zakonom« (str. 9). Pravi, da v »kategorijo s čustvenimi in vedenjskimi te-
žavami uvrščamo samo otroke, pri katerih predstavljajo neustrezni vedenj-
ski vzorec trajnejša in hujša odstopanja od vedenjskih vzorcev, značilnih
za otroka v določenem časovnem obdobju« (str. 9; prim. ZUOPP-1, 2011;
Mednarodna klasifikacija bolezni (v nadaljevanju: MKB-10), 2005).
Metljak idr. (2010) v prispevku z naslovom Narava vedenjskih, čustve-
nih in socialnih težav se izmika definicijam, na temeljih izčrpnega pregleda
predvsem tuje (anglosaške) literature, kot najbolj smiselna termina za poi-
menovanje čustvenih in vedenjskih težav in razlago le-teh izpostavijo:6
- socialnointegracijske težave, s katerimi poudarijo »težavo, ki jo
ima posameznik (saj ne zanika individualne ravni ali dimenzi-
je), in vpelje socialno, družbeno, skupinsko, okoljsko raven, ki je z
nastajanjem in vzdrževanjem tovrstnih težav usodno povezana«
(Metljak, 2010, str. 89);
- čustvene, vedenjske in socialne težave/motnje – z izrazom opozo-
rijo, »da se težave pojavijo na enem, dveh ali vsaj treh področ-
jih, najpogosteje pa so soodvisne in druga drugo vzdržujejo«
(Metljak, 2010, str. 89).
Če izhajamo iz aktualne šolske zakonodaje – natančneje iz ZUOPP-1
(2011), s katerim se je skupno s sprejetjem univerzalnega naziva otroci s po-
sebnimi potrebami (v nadaljevanju: OPP) začela spreminjati zakonska re-
gulativa za populacijo OPP – opredeljuje le-ta kot eno izmed kategorij otro-
ke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Omenjeno kategorijo poimenuje:
»Otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami so otroci z disocial-
nim vedenjem, ki je intenzivno, ponavljajoče se in trajnejše ter se
osebnost torej predstavlja pravilna koordinacija vseh zgoraj omenjenih sistemov, za
katero skrbi ego. Delinkventni ego pa daje prednost impulzivnosti ali superegu.
6 V podpoglavju Spekter opredelitev čustvenih in vedenjskih težav/motenj zgoraj nave-
deni avtorji uporabljajo termin čustvene, vedenjske težave in socialne težave, »ven-
dar z zavedanjem, da je to izraz posplošitve, da ostaja kategorialna nalepka, ki ne
odraža enkratnosti in posameznih, lahko zelo raznolikih značilnosti tako posame-
znika kot njegove socialne umeščenosti.« (Metljak idr., 2010, str. 93)
45
Skalar (2003) meni, da so otroci s čustvenimi in vedenjskimi težavami,
ki jih enači z otroki z motnjami vedenja in osebnosti ter otroki s težavami v
socialni integraciji, »otroci, ki s svojim vedenjem ogrožajo same sebe, svo-
je življenje in zdravje, svojo osebnostno in socialno integriteto, in pa otroci,
katerih vedenje je ogrožajoče za socialno okolje, ker je uperjeno proti pra-
vilom, vrednostim in vrednotam, tudi proti veljavnim moralnim normam
in zakonom« (str. 9). Pravi, da v »kategorijo s čustvenimi in vedenjskimi te-
žavami uvrščamo samo otroke, pri katerih predstavljajo neustrezni vedenj-
ski vzorec trajnejša in hujša odstopanja od vedenjskih vzorcev, značilnih
za otroka v določenem časovnem obdobju« (str. 9; prim. ZUOPP-1, 2011;
Mednarodna klasifikacija bolezni (v nadaljevanju: MKB-10), 2005).
Metljak idr. (2010) v prispevku z naslovom Narava vedenjskih, čustve-
nih in socialnih težav se izmika definicijam, na temeljih izčrpnega pregleda
predvsem tuje (anglosaške) literature, kot najbolj smiselna termina za poi-
menovanje čustvenih in vedenjskih težav in razlago le-teh izpostavijo:6
- socialnointegracijske težave, s katerimi poudarijo »težavo, ki jo
ima posameznik (saj ne zanika individualne ravni ali dimenzi-
je), in vpelje socialno, družbeno, skupinsko, okoljsko raven, ki je z
nastajanjem in vzdrževanjem tovrstnih težav usodno povezana«
(Metljak, 2010, str. 89);
- čustvene, vedenjske in socialne težave/motnje – z izrazom opozo-
rijo, »da se težave pojavijo na enem, dveh ali vsaj treh področ-
jih, najpogosteje pa so soodvisne in druga drugo vzdržujejo«
(Metljak, 2010, str. 89).
Če izhajamo iz aktualne šolske zakonodaje – natančneje iz ZUOPP-1
(2011), s katerim se je skupno s sprejetjem univerzalnega naziva otroci s po-
sebnimi potrebami (v nadaljevanju: OPP) začela spreminjati zakonska re-
gulativa za populacijo OPP – opredeljuje le-ta kot eno izmed kategorij otro-
ke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Omenjeno kategorijo poimenuje:
»Otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami so otroci z disocial-
nim vedenjem, ki je intenzivno, ponavljajoče se in trajnejše ter se
osebnost torej predstavlja pravilna koordinacija vseh zgoraj omenjenih sistemov, za
katero skrbi ego. Delinkventni ego pa daje prednost impulzivnosti ali superegu.
6 V podpoglavju Spekter opredelitev čustvenih in vedenjskih težav/motenj zgoraj nave-
deni avtorji uporabljajo termin čustvene, vedenjske težave in socialne težave, »ven-
dar z zavedanjem, da je to izraz posplošitve, da ostaja kategorialna nalepka, ki ne
odraža enkratnosti in posameznih, lahko zelo raznolikih značilnosti tako posame-
znika kot njegove socialne umeščenosti.« (Metljak idr., 2010, str. 93)
45
