Page 49 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 49
r azumevanje in opr edeljevanje čustvenih in vedenjskih težav ...
li kot: »odstopajoče, neprilagodljivo, miljejsko povzročeno vedenje, pogo-
jeno s časovnimi in kulturnimi pričakovanj določene družbe, ki nastane
zaradi večdimenzionalnosti, pogostosti in težavnosti razvojnih, učnih ter
delovnih sposobnosti, kot tudi zaradi interakcijskega dogajanja v okolju«
(str. 49).
Kot Myschker definira fenomenološko nadrejeni pojem »vedenjsko
motnjo«, pa Mars in Cooper (v Metljak idr., 2010, str. 95) kot krovni ter-
min opredeljujeta »čustvene in vedenjske težave«. Le-ta, tako avtorja, »vse-
buje širok spekter težav in potreb, skupaj s problemi, ki se kažejo v čustveni
in vedenjski obliki, in problemi, ki vsebujejo obe dimenziji, čustveno in ve-
denjsko.« Metljak idr. (str. 89) na podlagi navedenega pri razumevanju ču-
stvenih in vedenjskih težav (med drugim) izhajajo iz čustvene in vedenjske
dimenzije, pri čemer je lahko izrazitejša bodisi čustvena bodisi vedenjska,
»obe pa nastopata skupaj in sta v medsebojni soodvisnosti.«
Kobal Tomc idr. (2011) ugotavljajo, da so čustvene in vedenjske motnje
izražene v različnih stopnjah,11 katerih narava je zelo kompleksna. Pravijo,
da je pri njihovi opredelitvi potrebno upoštevati medsebojno učinkovanje
bioloških, psiholoških, socialnih in okoljskih dejavnikov. Čustvene in ve-
denjske motnje delijo na:
- »čustvene motnje (motnje ponotranjenja, internalizirane motnje);
- vedenjske motnje (motnje pozunanjenja, eksternalizirane
motnje);
- vedenjske motnje, za katere je značilno intenzivno, ponavljajoče
in trajno antisocialno vedenje.« (Kobal Tomc idr., 2011, str. 7)
pisujejo številne in mnoštvene pojavne oblike, ki jih zaradi navedenega razume kot
podrejene (str. 49–50).
11 Podobno opredelitev je zaslediti v Kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanj-
kljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami (2015), ki navajajo, da se za usme-
ritev otrok v kategorijo Otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami upoštevajo nas-
lednji kriteriji:
- »intenziteta čustvenih odzivov in vedenja presega stopnjo pričakovanega za razvoj-
no obdobje ali okoliščine;
- vedenje in/ali čustvovanje je nekontrolirano ali iracionalno in se kaže vsaj šest me-
secev (prim. MKB- 10, 2005); motnje se pojavljajo najmanj v dveh okoljih (npr. v šoli,
doma, v vrstniški skupini, širšem okolju);
- pomembno ovirajo otrokovo učinkovitost in prilagajanje na enem ali več področ-
jih (učni uspeh, socialni odnosi, prilagajanje šolskim pravilom, skrb zase);
- otrok nima zadosti varovalnih dejavnikov v svojem primarnem in širšem social-
nem okolju (odsotnost izkušenj dobre povezanosti, doživljanje odklanjanja in zavr-
nitev).« (str. 32)
47
li kot: »odstopajoče, neprilagodljivo, miljejsko povzročeno vedenje, pogo-
jeno s časovnimi in kulturnimi pričakovanj določene družbe, ki nastane
zaradi večdimenzionalnosti, pogostosti in težavnosti razvojnih, učnih ter
delovnih sposobnosti, kot tudi zaradi interakcijskega dogajanja v okolju«
(str. 49).
Kot Myschker definira fenomenološko nadrejeni pojem »vedenjsko
motnjo«, pa Mars in Cooper (v Metljak idr., 2010, str. 95) kot krovni ter-
min opredeljujeta »čustvene in vedenjske težave«. Le-ta, tako avtorja, »vse-
buje širok spekter težav in potreb, skupaj s problemi, ki se kažejo v čustveni
in vedenjski obliki, in problemi, ki vsebujejo obe dimenziji, čustveno in ve-
denjsko.« Metljak idr. (str. 89) na podlagi navedenega pri razumevanju ču-
stvenih in vedenjskih težav (med drugim) izhajajo iz čustvene in vedenjske
dimenzije, pri čemer je lahko izrazitejša bodisi čustvena bodisi vedenjska,
»obe pa nastopata skupaj in sta v medsebojni soodvisnosti.«
Kobal Tomc idr. (2011) ugotavljajo, da so čustvene in vedenjske motnje
izražene v različnih stopnjah,11 katerih narava je zelo kompleksna. Pravijo,
da je pri njihovi opredelitvi potrebno upoštevati medsebojno učinkovanje
bioloških, psiholoških, socialnih in okoljskih dejavnikov. Čustvene in ve-
denjske motnje delijo na:
- »čustvene motnje (motnje ponotranjenja, internalizirane motnje);
- vedenjske motnje (motnje pozunanjenja, eksternalizirane
motnje);
- vedenjske motnje, za katere je značilno intenzivno, ponavljajoče
in trajno antisocialno vedenje.« (Kobal Tomc idr., 2011, str. 7)
pisujejo številne in mnoštvene pojavne oblike, ki jih zaradi navedenega razume kot
podrejene (str. 49–50).
11 Podobno opredelitev je zaslediti v Kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanj-
kljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami (2015), ki navajajo, da se za usme-
ritev otrok v kategorijo Otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami upoštevajo nas-
lednji kriteriji:
- »intenziteta čustvenih odzivov in vedenja presega stopnjo pričakovanega za razvoj-
no obdobje ali okoliščine;
- vedenje in/ali čustvovanje je nekontrolirano ali iracionalno in se kaže vsaj šest me-
secev (prim. MKB- 10, 2005); motnje se pojavljajo najmanj v dveh okoljih (npr. v šoli,
doma, v vrstniški skupini, širšem okolju);
- pomembno ovirajo otrokovo učinkovitost in prilagajanje na enem ali več področ-
jih (učni uspeh, socialni odnosi, prilagajanje šolskim pravilom, skrb zase);
- otrok nima zadosti varovalnih dejavnikov v svojem primarnem in širšem social-
nem okolju (odsotnost izkušenj dobre povezanosti, doživljanje odklanjanja in zavr-
nitev).« (str. 32)
47
