Page 50 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 50
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
Iz mnoštva predstavljenih definicij – kaj ČVT/M so in kaj niso ter ka-
teri so tisti pogoji, ki morajo biti prisotni, da lahko govorimo o tem, da
otrokovo/mladostnikovo vedenje oz. čustvovanje izstopa (prim. Kobolt,
2011) – zaključujemo, da:
- se pod streho definicije otrok/mladostnikov s ČVT/M skrivajo
zelo različni otroci (Kosmač, 2007), ki tvorijo izrazito heterogeno
skupino s specifičnimi in zelo različnimi potrebami (Kobal Tomc
idr., 2011);
- se opredelitve ČVT/M med seboj velikokrat spodbijajo in si na-
sprotujejo (Kobolt, 2011; Evans, Harden in Thomas, 2004; Visser,
2003; idr.), zato igra področje, pri katerem iz opredelitev izhaja-
mo, pomembno vlogo;
- predstavljajo poskusi definiranja12 (kot že rečeno) kompleksno
problematiko (prim. Myschker, 2009; Terzi, v Opara idr., 2010;
Krajnčan, 2010; idr.), ki se razprostira na kontinuumu termi-
nološke kot tudi definicijske nedorečenosti, hkrati pa se, tako
Kosmač (2007, str. 387), »hote ali nehote odražajo tudi v pojmo-
vanju in implicitnih predstavah, ki jih do te populacije gojimo«;
- so ČVT/M odvisne od »časovno in kulturno pogojenih norm ter
pričakovanj odklonskega, napačnega vedenja, ki nastaja zaradi
organskih motenj ali neprimernega okolja, večdimenzionalnosti,
pogostosti in težav v razvoju, nedoseganju učnih in delovnih zah-
tev, pa tudi zaradi interakcijskega dogajanja v okolju« (Krajnčan,
2006, str. 47; prim. Myschker, 2009);
- se čustvene in vedenjske »drugačnosti«, kot že Kobolt (2011, str.
167), »razdelijo po celotnem spektru/kontinuumu – od lažjih in
redkeje izraženih do težjih/bolj nenavadnih in pogosteje izraže-
nih« (prim. Kobal Tomc idr., 2011);
- je na ČVT/M potrebno gledati z vidika dinamike nastajanja,
vzdrževanja in razvoja omenjenega fenomena v specifičnem razi-
skovalnem področju, prav tako pa ga je treba razumeti kot večdi-
menzionalen, multikompleksen, interakcijski sistem psihološke,
12 O spremenljivosti definicij, tako Š. Razpotnik (2011, str. 26), govori tudi »iz različ-
nih razlogov prisotna oteženost medsebojnih primerjav in kategorialnega aparata«
(prim. Opara idr., 2010), za katero menimo, da jo je, poleg že naštetih, med drugim
mogoče pripisati: 1. neustreznemu prenosu oz. prevodu tuje terminologije v sloven-
ski strokovni prostor ter 2. kulturni neprimerljivosti šolskega vzgojno-izobraževal-
nega prostora zaznavanja, diagnosticiranja ter interveniranja pri omenjeni popula-
ciji posameznih držav.
48
Iz mnoštva predstavljenih definicij – kaj ČVT/M so in kaj niso ter ka-
teri so tisti pogoji, ki morajo biti prisotni, da lahko govorimo o tem, da
otrokovo/mladostnikovo vedenje oz. čustvovanje izstopa (prim. Kobolt,
2011) – zaključujemo, da:
- se pod streho definicije otrok/mladostnikov s ČVT/M skrivajo
zelo različni otroci (Kosmač, 2007), ki tvorijo izrazito heterogeno
skupino s specifičnimi in zelo različnimi potrebami (Kobal Tomc
idr., 2011);
- se opredelitve ČVT/M med seboj velikokrat spodbijajo in si na-
sprotujejo (Kobolt, 2011; Evans, Harden in Thomas, 2004; Visser,
2003; idr.), zato igra področje, pri katerem iz opredelitev izhaja-
mo, pomembno vlogo;
- predstavljajo poskusi definiranja12 (kot že rečeno) kompleksno
problematiko (prim. Myschker, 2009; Terzi, v Opara idr., 2010;
Krajnčan, 2010; idr.), ki se razprostira na kontinuumu termi-
nološke kot tudi definicijske nedorečenosti, hkrati pa se, tako
Kosmač (2007, str. 387), »hote ali nehote odražajo tudi v pojmo-
vanju in implicitnih predstavah, ki jih do te populacije gojimo«;
- so ČVT/M odvisne od »časovno in kulturno pogojenih norm ter
pričakovanj odklonskega, napačnega vedenja, ki nastaja zaradi
organskih motenj ali neprimernega okolja, večdimenzionalnosti,
pogostosti in težav v razvoju, nedoseganju učnih in delovnih zah-
tev, pa tudi zaradi interakcijskega dogajanja v okolju« (Krajnčan,
2006, str. 47; prim. Myschker, 2009);
- se čustvene in vedenjske »drugačnosti«, kot že Kobolt (2011, str.
167), »razdelijo po celotnem spektru/kontinuumu – od lažjih in
redkeje izraženih do težjih/bolj nenavadnih in pogosteje izraže-
nih« (prim. Kobal Tomc idr., 2011);
- je na ČVT/M potrebno gledati z vidika dinamike nastajanja,
vzdrževanja in razvoja omenjenega fenomena v specifičnem razi-
skovalnem področju, prav tako pa ga je treba razumeti kot večdi-
menzionalen, multikompleksen, interakcijski sistem psihološke,
12 O spremenljivosti definicij, tako Š. Razpotnik (2011, str. 26), govori tudi »iz različ-
nih razlogov prisotna oteženost medsebojnih primerjav in kategorialnega aparata«
(prim. Opara idr., 2010), za katero menimo, da jo je, poleg že naštetih, med drugim
mogoče pripisati: 1. neustreznemu prenosu oz. prevodu tuje terminologije v sloven-
ski strokovni prostor ter 2. kulturni neprimerljivosti šolskega vzgojno-izobraževal-
nega prostora zaznavanja, diagnosticiranja ter interveniranja pri omenjeni popula-
ciji posameznih držav.
48
