Page 61 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 61
r azumevanje in opr edeljevanje čustvenih in vedenjskih težav ...
Sklep
Zaključujemo, da je obravnavano področje – tudi znotraj zavodske vzgo-
je – zelo kompleksno, kriteriji izpostavljenih terminov nejasni in prema-
lo opredeljeni, predvsem pa odvisni od kombinacije oz. interakcije več he-
terogenih dejavnikov, ki svojo pravo težo pri vsakem konkretnem otroku/
mladostniku dobijo šele v specifični kombinaciji, zaradi česar postane tudi
uporaba terminologije precej relativna (prim. Bečaj, 2003).
Strinjamo se z Bečajem (str. 13), ki pravi, da je prehitro uvrščanje ot-
roka/mladostnika »v kategorijo osebnostno motenega, samo zaradi priso-
tne simptomatike«, lahko nevarna. Zato se – kljub temu, »da se nekatera
omenjena stanja in vzorci vedenja kažejo že zgodaj v otroštvu« (ZUOPP-1,
2011) – tudi sami ograjujemo od poimenovanja oz. diagnoze »osebnostne
motnje«, saj se le-ta »ne postavlja, vse dokler ni zaključen otrokov osebno-
stni razvoj.«
Smo pa enotnega mnenja z Bečajem (2003) tudi, ko pravi, da je težava
s terminologijo, ki se poskuša izogniti slabšalnemu označevanju, »v tem, da
prav zaradi tega ostaja ponavadi na zelo splošni ravni, tako da nam upora-
bljani izrazi ne povedo, za kaj pravzaprav gre« (str. 14) oz. na katero speci-
fično kategorijo posameznikov se določeno poimenovanje nanaša.
Na podlagi navedenega in ker je (kot že rečeno) pri zavodski populaci-
ji zaznati kontinuum več, predvsem pa različnih nians med seboj preplete-
nih neustreznih vedenj, ki se lahko – odvisno od posameznika, njegovega
socialnega okolja ter celotnega življenjskega mikro, mezo, eko in makro sis-
tema – izražajo kot internalizirane oblike, eksternalizirane oblike ali kom-
binacija obeh, sami za poimenovanje zavodske populacije (predvsem tis-
te, nameščene v klasičnih oblikah zavodske vzgoje oz. zavodih »zaprtega«
tipa) uporabljamo termin »čustvene in vedenjske težave in/ali motnje«,26
kar pa nikakor ne pomeni, da čustvene in vedenjske motnje enačimo z
26 Da gre pri že nameščenem otroku/mladostniku za ČVT/M, morajo biti prisotni nas-
lednji kriteriji (Kobolt, 2011; Bregant, 1987b):
- da gre za »neobičajno«, precej drugačno vedenje od povprečnega;
- da se čustvena in/ali vedenjska slika pojavlja intenzivno, skozi daljše časovno ob-
dobje;
- da je vedenjski in/ali čustveni problem resen ter da obstaja nevarnost za njegov na-
daljnji razvoj;
- da le-ta ogroža posameznikov razvoj in/ali je zaradi njegovega vedenja »ogrožena«
okolica;
- da je z običajnimi ter razpoložljivimi intervencijami v primarnem okolju nismo us-
peli ublažiti oz. odpraviti do te mere, da bi lahko bil posameznikov psihosocialni ra-
zvoj v domačem okolju optimalen.
59
Sklep
Zaključujemo, da je obravnavano področje – tudi znotraj zavodske vzgo-
je – zelo kompleksno, kriteriji izpostavljenih terminov nejasni in prema-
lo opredeljeni, predvsem pa odvisni od kombinacije oz. interakcije več he-
terogenih dejavnikov, ki svojo pravo težo pri vsakem konkretnem otroku/
mladostniku dobijo šele v specifični kombinaciji, zaradi česar postane tudi
uporaba terminologije precej relativna (prim. Bečaj, 2003).
Strinjamo se z Bečajem (str. 13), ki pravi, da je prehitro uvrščanje ot-
roka/mladostnika »v kategorijo osebnostno motenega, samo zaradi priso-
tne simptomatike«, lahko nevarna. Zato se – kljub temu, »da se nekatera
omenjena stanja in vzorci vedenja kažejo že zgodaj v otroštvu« (ZUOPP-1,
2011) – tudi sami ograjujemo od poimenovanja oz. diagnoze »osebnostne
motnje«, saj se le-ta »ne postavlja, vse dokler ni zaključen otrokov osebno-
stni razvoj.«
Smo pa enotnega mnenja z Bečajem (2003) tudi, ko pravi, da je težava
s terminologijo, ki se poskuša izogniti slabšalnemu označevanju, »v tem, da
prav zaradi tega ostaja ponavadi na zelo splošni ravni, tako da nam upora-
bljani izrazi ne povedo, za kaj pravzaprav gre« (str. 14) oz. na katero speci-
fično kategorijo posameznikov se določeno poimenovanje nanaša.
Na podlagi navedenega in ker je (kot že rečeno) pri zavodski populaci-
ji zaznati kontinuum več, predvsem pa različnih nians med seboj preplete-
nih neustreznih vedenj, ki se lahko – odvisno od posameznika, njegovega
socialnega okolja ter celotnega življenjskega mikro, mezo, eko in makro sis-
tema – izražajo kot internalizirane oblike, eksternalizirane oblike ali kom-
binacija obeh, sami za poimenovanje zavodske populacije (predvsem tis-
te, nameščene v klasičnih oblikah zavodske vzgoje oz. zavodih »zaprtega«
tipa) uporabljamo termin »čustvene in vedenjske težave in/ali motnje«,26
kar pa nikakor ne pomeni, da čustvene in vedenjske motnje enačimo z
26 Da gre pri že nameščenem otroku/mladostniku za ČVT/M, morajo biti prisotni nas-
lednji kriteriji (Kobolt, 2011; Bregant, 1987b):
- da gre za »neobičajno«, precej drugačno vedenje od povprečnega;
- da se čustvena in/ali vedenjska slika pojavlja intenzivno, skozi daljše časovno ob-
dobje;
- da je vedenjski in/ali čustveni problem resen ter da obstaja nevarnost za njegov na-
daljnji razvoj;
- da le-ta ogroža posameznikov razvoj in/ali je zaradi njegovega vedenja »ogrožena«
okolica;
- da je z običajnimi ter razpoložljivimi intervencijami v primarnem okolju nismo us-
peli ublažiti oz. odpraviti do te mere, da bi lahko bil posameznikov psihosocialni ra-
zvoj v domačem okolju optimalen.
59
