Page 69 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 69
vključevanje pr iseljenskih učencev v slovenski zakonodaji in šolski pr aksi
- zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol,
socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in na-
rodno pripadnost, telesno in duševno zgradbo ali invalidnost;
- vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o ena-
kopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z
drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temelj-
nih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem
razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi;
- razvijanje zavesti o državni pripadnosti in nacionalni identiteti in
vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi;
- vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in dejavno vkl-
jučevanje v demokratično družbo, kar vključuje globlje pozna-
vanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, drugih ljudi,
svoje in drugih kultur, naravnega in družbenega okolja, prihodn-
jih generacij;
- na območjih, ki so opredeljena kot narodno mešana, je omogoče-
no ob razvijanju slovenskega jezika tudi ohranjanje in razvijanje
italijanskega in madžarskega jezika.
V 2. členu Zakona o osnovni šoli (1996) so navedeni naslednji cilji:
- vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz
evropske tradicije;
- vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in so-
delovanje z drugimi ter spoštovanje človekovih pravic in temelj-
nih svoboščin in s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demo-
kratični družbi;
- seznanjanje z drugimi kulturami in učenje tujih jezikov.
Ministrstvo za šolstvo in šport (danes Ministrstvo za izobraževa-
nje, znanost in šport) je maja 2007 sprejelo Strategijo vključevanja otrok,
učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki
Sloveniji. V dokumentu je podana analiza stanja, našteti so problemi pri
vključevanju priseljenskih učencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sis-
tem ter navedene zakonske podlage, ki obravnavajo njihovo izobraževanje.
V dokumentu so poudarjena načela vključevanja in predlagani ukrepi, ki
bi pripomogli k izboljšanju razmer na omenjenem področju. S predlagani-
mi ukrepi avtorji pokažejo na potrebo po oblikovanju ustreznih zakonskih
aktov, ki naj jih pripravijo pristojna ministrstva s pomočjo institucij, kot sta
Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik in Zavod Republike Slovenije za
67
- zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol,
socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in na-
rodno pripadnost, telesno in duševno zgradbo ali invalidnost;
- vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o ena-
kopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z
drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temelj-
nih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem
razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi;
- razvijanje zavesti o državni pripadnosti in nacionalni identiteti in
vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi;
- vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in dejavno vkl-
jučevanje v demokratično družbo, kar vključuje globlje pozna-
vanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, drugih ljudi,
svoje in drugih kultur, naravnega in družbenega okolja, prihodn-
jih generacij;
- na območjih, ki so opredeljena kot narodno mešana, je omogoče-
no ob razvijanju slovenskega jezika tudi ohranjanje in razvijanje
italijanskega in madžarskega jezika.
V 2. členu Zakona o osnovni šoli (1996) so navedeni naslednji cilji:
- vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz
evropske tradicije;
- vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in so-
delovanje z drugimi ter spoštovanje človekovih pravic in temelj-
nih svoboščin in s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demo-
kratični družbi;
- seznanjanje z drugimi kulturami in učenje tujih jezikov.
Ministrstvo za šolstvo in šport (danes Ministrstvo za izobraževa-
nje, znanost in šport) je maja 2007 sprejelo Strategijo vključevanja otrok,
učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki
Sloveniji. V dokumentu je podana analiza stanja, našteti so problemi pri
vključevanju priseljenskih učencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sis-
tem ter navedene zakonske podlage, ki obravnavajo njihovo izobraževanje.
V dokumentu so poudarjena načela vključevanja in predlagani ukrepi, ki
bi pripomogli k izboljšanju razmer na omenjenem področju. S predlagani-
mi ukrepi avtorji pokažejo na potrebo po oblikovanju ustreznih zakonskih
aktov, ki naj jih pripravijo pristojna ministrstva s pomočjo institucij, kot sta
Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik in Zavod Republike Slovenije za
67
