Page 73 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 73
vključevanje pr iseljenskih učencev v slovenski zakonodaji in šolski pr aksi
in oblike učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika; izdelava ustreznih
e-gradiv (vključno s priročniki, kot so slovnica in slovarji), namenjenih za
samostojno učenje in kombinirano učenje za najrazličnejše ciljne publike.
Zakonske podlage, ki urejajo področje učenja maternega jezika
priseljenskih učencev
Evropski parlament (2009) poziva vlade držav članic, naj otrokom zako-
nitih priseljencev zagotovijo brezplačno izobraževanje, hkrati z učenjem
uradnega jezika države gostiteljice in maternih jezikov priseljenskih učen-
cev. Slovenija mora kot članica EU na podlagi načela enakih pravic učen-
cem ponuditi učenje maternega jezika. V državah članicah EU obstaja-
ta dva glavna pristopa k učenju maternega jezika priseljenskih učencev:
Direktiva Sveta Evropske skupnosti o izobraževanju otrok delavcev migran-
tov iz leta 1977 in dvostranski sporazumi s tretjimi državami, ki niso člani-
ce EU (Sinjur, 2010). Ohranjanje maternega jezika priseljenskih učencev je
tudi ustavna pravica, saj Ustava Republike Slovenije v 61. členu določa, da
ima vsakdo pravico, da svobodno izraža pripadnost svojemu narodu ali na-
rodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pi-
savo (Ustava, 2006). Zakonodaja že od leta 1996 omogoča možnost učenja
maternega jezika, saj predvideva, da se za otroke slovenskih državljanov, ki
prebivajo v Republiki Sloveniji in katerih materni jezik ni slovenski jezik,
v skladu z mednarodnimi pogodbami organizira pouk njihovega materne-
ga jezika in kulture (Zakon o osnovni šoli, 8. člen). Prav tako se v skladu
z mednarodnimi pogodbami organizira pouk maternega jezika in kultu-
re za otroke, ki so tuji državljani oz. osebe brez državljanstva in prebivajo v
Republiki Sloveniji (Zakon o osnovni šoli, 10. člen). Zakon o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja v 81. členu določa, da država zagotavlja
sredstva za poučevanje maternega jezika za tujce, vključene v redno osnov-
nošolsko izobraževanje. Leta 2011 Zakon o osnovni šoli v 8. členu odpravlja
razlikovanje med otroki priseljenci z državljanstvom ali brez njega in pred-
videva pouk njihovega maternega jezika in kulture s sodelovanjem z drža-
vami izvora. Tudi Bela knjiga (2011) poudarja, da morajo imeti materni jezi-
ki učencev, katerih materinščina ni slovenščina, posebno mesto. Predlaga,
da bi imeli priseljenci v osnovni šoli možnost učenja svojega prvega jezika/
materinščine in kulture, saj je dobro razvita jezikovna zmožnost v prvem
jeziku eden od temeljnih pogojev za razvoj jezikovne zmožnosti v vseh dru-
gih jezikih. Zato naj šola (lahko tudi v sodelovanju z drugimi šolami) obli-
kuje skupine za učenje maternega jezika in kulture za učence, katerih ma-
71
in oblike učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika; izdelava ustreznih
e-gradiv (vključno s priročniki, kot so slovnica in slovarji), namenjenih za
samostojno učenje in kombinirano učenje za najrazličnejše ciljne publike.
Zakonske podlage, ki urejajo področje učenja maternega jezika
priseljenskih učencev
Evropski parlament (2009) poziva vlade držav članic, naj otrokom zako-
nitih priseljencev zagotovijo brezplačno izobraževanje, hkrati z učenjem
uradnega jezika države gostiteljice in maternih jezikov priseljenskih učen-
cev. Slovenija mora kot članica EU na podlagi načela enakih pravic učen-
cem ponuditi učenje maternega jezika. V državah članicah EU obstaja-
ta dva glavna pristopa k učenju maternega jezika priseljenskih učencev:
Direktiva Sveta Evropske skupnosti o izobraževanju otrok delavcev migran-
tov iz leta 1977 in dvostranski sporazumi s tretjimi državami, ki niso člani-
ce EU (Sinjur, 2010). Ohranjanje maternega jezika priseljenskih učencev je
tudi ustavna pravica, saj Ustava Republike Slovenije v 61. členu določa, da
ima vsakdo pravico, da svobodno izraža pripadnost svojemu narodu ali na-
rodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pi-
savo (Ustava, 2006). Zakonodaja že od leta 1996 omogoča možnost učenja
maternega jezika, saj predvideva, da se za otroke slovenskih državljanov, ki
prebivajo v Republiki Sloveniji in katerih materni jezik ni slovenski jezik,
v skladu z mednarodnimi pogodbami organizira pouk njihovega materne-
ga jezika in kulture (Zakon o osnovni šoli, 8. člen). Prav tako se v skladu
z mednarodnimi pogodbami organizira pouk maternega jezika in kultu-
re za otroke, ki so tuji državljani oz. osebe brez državljanstva in prebivajo v
Republiki Sloveniji (Zakon o osnovni šoli, 10. člen). Zakon o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja v 81. členu določa, da država zagotavlja
sredstva za poučevanje maternega jezika za tujce, vključene v redno osnov-
nošolsko izobraževanje. Leta 2011 Zakon o osnovni šoli v 8. členu odpravlja
razlikovanje med otroki priseljenci z državljanstvom ali brez njega in pred-
videva pouk njihovega maternega jezika in kulture s sodelovanjem z drža-
vami izvora. Tudi Bela knjiga (2011) poudarja, da morajo imeti materni jezi-
ki učencev, katerih materinščina ni slovenščina, posebno mesto. Predlaga,
da bi imeli priseljenci v osnovni šoli možnost učenja svojega prvega jezika/
materinščine in kulture, saj je dobro razvita jezikovna zmožnost v prvem
jeziku eden od temeljnih pogojev za razvoj jezikovne zmožnosti v vseh dru-
gih jezikih. Zato naj šola (lahko tudi v sodelovanju z drugimi šolami) obli-
kuje skupine za učenje maternega jezika in kulture za učence, katerih ma-
71
