Page 74 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 74
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
terni jezik ni slovenščina, v obsegu ene ure na teden za skupino učencev.
Prav tako je izhodišče jezikovne politike v Sloveniji, da imajo vsi govorci,
katerih prvi jezik ni slovenščina, v skladu s človekovimi pravicami in nače-
li EU pravico ohranjati in obnavljati lastni jezik in kulturo (Resolucija o na-
cionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018, 2013).
Zakonodaja o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju
priseljenskih učencev
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v
osnovni šoli (2013, 15. člen) omogoča od leta 2008 prilagajanje ocenjevanja
med šolskim letom: »Za učenca priseljenca iz druge države se lahko v do-
govoru s starši med šolskim letom prilagodijo načini in roki za ocenjevanje
znanja, število ocen ter drugo. Znanje učenca priseljenca iz druge države se
lahko ocenjuje glede na njegov napredek pri doseganju ciljev oz. standar-
dov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. O prilagoditvah ocenjevanja med
šolskim letom iz tega člena odloči učiteljski zbor. Prilagoditve ocenjevanja
med šolskim letom se učencu priseljencu iz druge države upoštevajo naj-
več dve šolski leti po vključitvi v osnovno šolo v Republiki Sloveniji.« Glede
nacionalnega preverjanja znanja pa zakonodaja omogoča, da »učenci prise-
ljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski in se prvič vklju-
čijo v osnovno šolo v Republiki Sloveniji v 6. in 9. razredu, opravljajo v tem
šolskem letu nacionalno preverjanje znanja prostovoljno« (Zakon o osnov-
ni šoli, 64. člen).
O napredovanju pa v Zakonu o osnovni šoli v 69. členu piše, da so lah-
ko učenci priseljencev iz drugih držav ob koncu pouka v šolskem letu, v ka-
terem so prvič vključeni v osnovno šolo v Republiki Sloveniji, neocenjeni iz
posameznih predmetov in napredujejo v naslednji razred. O napredovanju
odloči na predlog razrednika učiteljski zbor.
Podporne oblike pomoči priseljenskim učencem v zakonodaji
Učenje slovenščine kot drugega jezika
Za priseljenske učence je slovenščina drugi jezik oz. jezik novega okolja, ki
se ga morajo naučiti, če se želijo vključiti v to okolje. Hkrati je zanje tudi
učni jezik, saj poučevanje poteka v slovenščini. Prav tako pa je glede na
predmetnik devetletne osnovne šole slovenščina zanje tudi učni predmet.
Z vključitvijo v osnovno šolo so priseljenski učenci postavljeni pred dve na-
logi hkrati: učenje nove snovi v jeziku, ki ga ne obvladajo, in (posredno)
72
terni jezik ni slovenščina, v obsegu ene ure na teden za skupino učencev.
Prav tako je izhodišče jezikovne politike v Sloveniji, da imajo vsi govorci,
katerih prvi jezik ni slovenščina, v skladu s človekovimi pravicami in nače-
li EU pravico ohranjati in obnavljati lastni jezik in kulturo (Resolucija o na-
cionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018, 2013).
Zakonodaja o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju
priseljenskih učencev
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v
osnovni šoli (2013, 15. člen) omogoča od leta 2008 prilagajanje ocenjevanja
med šolskim letom: »Za učenca priseljenca iz druge države se lahko v do-
govoru s starši med šolskim letom prilagodijo načini in roki za ocenjevanje
znanja, število ocen ter drugo. Znanje učenca priseljenca iz druge države se
lahko ocenjuje glede na njegov napredek pri doseganju ciljev oz. standar-
dov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. O prilagoditvah ocenjevanja med
šolskim letom iz tega člena odloči učiteljski zbor. Prilagoditve ocenjevanja
med šolskim letom se učencu priseljencu iz druge države upoštevajo naj-
več dve šolski leti po vključitvi v osnovno šolo v Republiki Sloveniji.« Glede
nacionalnega preverjanja znanja pa zakonodaja omogoča, da »učenci prise-
ljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski in se prvič vklju-
čijo v osnovno šolo v Republiki Sloveniji v 6. in 9. razredu, opravljajo v tem
šolskem letu nacionalno preverjanje znanja prostovoljno« (Zakon o osnov-
ni šoli, 64. člen).
O napredovanju pa v Zakonu o osnovni šoli v 69. členu piše, da so lah-
ko učenci priseljencev iz drugih držav ob koncu pouka v šolskem letu, v ka-
terem so prvič vključeni v osnovno šolo v Republiki Sloveniji, neocenjeni iz
posameznih predmetov in napredujejo v naslednji razred. O napredovanju
odloči na predlog razrednika učiteljski zbor.
Podporne oblike pomoči priseljenskim učencem v zakonodaji
Učenje slovenščine kot drugega jezika
Za priseljenske učence je slovenščina drugi jezik oz. jezik novega okolja, ki
se ga morajo naučiti, če se želijo vključiti v to okolje. Hkrati je zanje tudi
učni jezik, saj poučevanje poteka v slovenščini. Prav tako pa je glede na
predmetnik devetletne osnovne šole slovenščina zanje tudi učni predmet.
Z vključitvijo v osnovno šolo so priseljenski učenci postavljeni pred dve na-
logi hkrati: učenje nove snovi v jeziku, ki ga ne obvladajo, in (posredno)
72
