Page 71 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 71
vključevanje pr iseljenskih učencev v slovenski zakonodaji in šolski pr aksi
in izobraževanja. S konkretnimi predlogi za uspešno vključevanje prise-
ljenskih učencev podpirajo razvoj medkulturne vzgoje in izobraževanja.
Namenjene so tako za delo s priseljenskimi učenci kot tudi za vso popu-
lacijo učencev. Upoštevano je načelo avtonomije, zato vsaka vzgojno-izo-
braževalna ustanova sama pripravi izvedbeni načrt aktivnosti, ki vključu-
je in upošteva značilnosti in posebnosti učenca ter v skladu z veljavnimi
predpisi in pričujočimi smernicami poišče najustreznejše rešitve konkret-
nih problemov.
Bela knjiga (2011, str. 45) slovenske družbe sicer še ne opredeljuje kot
večkulturne, vendar pa poudarja vzgojo za medkulturnost, kar razbere-
mo iz naslednjega: »Z veliko verjetnostjo je mogoče predvidevati, da bo
Slovenija postajala večkulturna država, ki bo zaznamovana z intenziv-
nejšimi medkulturnimi vplivi, zato je treba že danes misliti na prihodnje
razmere in pripravljati sedanje generacije na življenje v spremenjenih raz-
merah. Predvidevamo lahko, da bo naša družba vse bolj odprta tudi za pri-
seljevanje ljudi iz drugih kulturnih okolij, zato je pomembno vzgajati in iz-
obraževati za medsebojno spoštovanje in dialog.« Hkrati Bela knjiga (2011,
str. 116–117) opredeli šolo kot prostor, v katerem se srečujejo posamezniki
različnih narodnosti, socialno-kulturnih okolij, etičnih skupin, veroizpo-
vedi, svetovnonazorskih prepričanj in podobno. Berdajs (2016) pravi, da je
treba vzgojno-izobraževalno delo organizirati tako, da bo spoštovalo člove-
kove pravice in temeljne svoboščine ter omogočalo optimalen razvoj vsem
otrokom ne glede na izobrazbo njihovih staršev, njihov socialno-ekonom-
ski položaj, narodno pripadnost, spol in podobno. Bela knjiga (2011, str.
116–117) pravi, da se mora šola pri vzgoji osredotočiti zlasti na razvijanje
medsebojne strpnosti, solidarnosti, odgovornosti, spoštovanja drugačnos-
ti, medgeneracijskega sožitja in s tem na razvijanje sposobnosti za življenje
v demokratični družbi. Med načeli izpostavi načelo oblikovanja in širjenja
nacionalne kulture in spodbujanja medkulturnosti, ki vključuje poznava-
nje in oblikovanje kulture, oblikovanje zavesti o pomenu kulture in spod-
bujanje medkulturnosti. Poleg razvijanja in ohranjanja lastne kulturne tra-
dicije šola spodbuja medkulturnost, seznanja učence z obče kulturnimi in
s civilizacijskimi vrednotami, z drugimi kulturami in prispeva k spoštova-
nju pluralizma kultur. Posebno pozornost je treba nameniti tudi kulturam
učencev priseljencev. Med cilji osnovne šole pa Bela knjiga (2011, str. 118) na-
vede, da razvija sposobnosti za razumevanje različnosti:
- spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vzgajan-
je za udejanjanje dolžnosti posameznika, ki izhajajo iz teh pravic;
69
in izobraževanja. S konkretnimi predlogi za uspešno vključevanje prise-
ljenskih učencev podpirajo razvoj medkulturne vzgoje in izobraževanja.
Namenjene so tako za delo s priseljenskimi učenci kot tudi za vso popu-
lacijo učencev. Upoštevano je načelo avtonomije, zato vsaka vzgojno-izo-
braževalna ustanova sama pripravi izvedbeni načrt aktivnosti, ki vključu-
je in upošteva značilnosti in posebnosti učenca ter v skladu z veljavnimi
predpisi in pričujočimi smernicami poišče najustreznejše rešitve konkret-
nih problemov.
Bela knjiga (2011, str. 45) slovenske družbe sicer še ne opredeljuje kot
večkulturne, vendar pa poudarja vzgojo za medkulturnost, kar razbere-
mo iz naslednjega: »Z veliko verjetnostjo je mogoče predvidevati, da bo
Slovenija postajala večkulturna država, ki bo zaznamovana z intenziv-
nejšimi medkulturnimi vplivi, zato je treba že danes misliti na prihodnje
razmere in pripravljati sedanje generacije na življenje v spremenjenih raz-
merah. Predvidevamo lahko, da bo naša družba vse bolj odprta tudi za pri-
seljevanje ljudi iz drugih kulturnih okolij, zato je pomembno vzgajati in iz-
obraževati za medsebojno spoštovanje in dialog.« Hkrati Bela knjiga (2011,
str. 116–117) opredeli šolo kot prostor, v katerem se srečujejo posamezniki
različnih narodnosti, socialno-kulturnih okolij, etičnih skupin, veroizpo-
vedi, svetovnonazorskih prepričanj in podobno. Berdajs (2016) pravi, da je
treba vzgojno-izobraževalno delo organizirati tako, da bo spoštovalo člove-
kove pravice in temeljne svoboščine ter omogočalo optimalen razvoj vsem
otrokom ne glede na izobrazbo njihovih staršev, njihov socialno-ekonom-
ski položaj, narodno pripadnost, spol in podobno. Bela knjiga (2011, str.
116–117) pravi, da se mora šola pri vzgoji osredotočiti zlasti na razvijanje
medsebojne strpnosti, solidarnosti, odgovornosti, spoštovanja drugačnos-
ti, medgeneracijskega sožitja in s tem na razvijanje sposobnosti za življenje
v demokratični družbi. Med načeli izpostavi načelo oblikovanja in širjenja
nacionalne kulture in spodbujanja medkulturnosti, ki vključuje poznava-
nje in oblikovanje kulture, oblikovanje zavesti o pomenu kulture in spod-
bujanje medkulturnosti. Poleg razvijanja in ohranjanja lastne kulturne tra-
dicije šola spodbuja medkulturnost, seznanja učence z obče kulturnimi in
s civilizacijskimi vrednotami, z drugimi kulturami in prispeva k spoštova-
nju pluralizma kultur. Posebno pozornost je treba nameniti tudi kulturam
učencev priseljencev. Med cilji osnovne šole pa Bela knjiga (2011, str. 118) na-
vede, da razvija sposobnosti za razumevanje različnosti:
- spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vzgajan-
je za udejanjanje dolžnosti posameznika, ki izhajajo iz teh pravic;
69
