Page 25 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 25
Kultura
25
Slika 2: Model kulture oblikovanja
Vir: Julier 2000, 4.
Kot se vidi na sliki, obstajajo med temi stebri nenehen pretok, pove-
zanost in medsebojni vpliv. Hkrati so močni in trdni vsak zase in vpliva-
jo na predmete, prostore, interpretacije in podobe.
Že v modelu kulture oblikovanja vidimo, da v sodobnem svetu obli-
kovanje ni izolirana dejavnost. Romantične predstave o oblikovalcu kot
denimo Leonardu da Vinciju, ki sam snuje novosti in ustvarja v nemogo-
čih razmerah, v realnem svetu ne živijo. Danes so močni timi, saj je zna-
nja tako veliko in je tako kompleksno, da je posameznik preprosto pre-
malo. Zato v oblikovanju in arhitekturi uspevajo močne, raznovrstne,
interdisciplinarne skupine. Delček tega se odraža v empiričnem delu te
knjige.
Proizvodnja
V tem poglavju bi poudarili opredelitev oblikovanja kot »oblikovanja
pod linijo« in »oblikovanja nad linijo«. Nad linijo je del, ki je viden, ki
komunicira s potrošnikom. Pod linijo je nevidni, tehnološki del, ki je po-
trošniku skrit. Običajno nevidni del umestimo med tehnologijo in inova-
25
Slika 2: Model kulture oblikovanja
Vir: Julier 2000, 4.
Kot se vidi na sliki, obstajajo med temi stebri nenehen pretok, pove-
zanost in medsebojni vpliv. Hkrati so močni in trdni vsak zase in vpliva-
jo na predmete, prostore, interpretacije in podobe.
Že v modelu kulture oblikovanja vidimo, da v sodobnem svetu obli-
kovanje ni izolirana dejavnost. Romantične predstave o oblikovalcu kot
denimo Leonardu da Vinciju, ki sam snuje novosti in ustvarja v nemogo-
čih razmerah, v realnem svetu ne živijo. Danes so močni timi, saj je zna-
nja tako veliko in je tako kompleksno, da je posameznik preprosto pre-
malo. Zato v oblikovanju in arhitekturi uspevajo močne, raznovrstne,
interdisciplinarne skupine. Delček tega se odraža v empiričnem delu te
knjige.
Proizvodnja
V tem poglavju bi poudarili opredelitev oblikovanja kot »oblikovanja
pod linijo« in »oblikovanja nad linijo«. Nad linijo je del, ki je viden, ki
komunicira s potrošnikom. Pod linijo je nevidni, tehnološki del, ki je po-
trošniku skrit. Običajno nevidni del umestimo med tehnologijo in inova-
