Page 24 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 24
Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
(kako so izdelki videti), kako so narejeni in kakšni so različni pomeni ter
funkcije tega oblikovanja.«
Ta definicija odraža poskus in težnjo, da se kultura oblikovanja raz-
vija kot znanstveno področje, saj praksa prehiteva teoretičen razvoj. Pot-
rebe po raziskovanju tega področja pa so še posebno močno izražene,
ker praksa, predvsem oblikovalska podjetja, ustvarja nove prostore, nove
vrednote,4 nova ravnanja, katerih vpliv na družbo kot celoto še vedno ni
proučen.
V oblikovanju se danes iščejo rešitve za kompleksne družbene pro-
bleme, na katere že znani načini, metode in vsebine ne ponujajo novih,
boljših ali drugačnih rešitev. To ne pomeni, da je oblikovanje »ostalo«
enostavno, kot se je v preteklosti zdelo. Oblikovanje, nekoč vezano na ro-
24 kodelstvo, je v globalizacijskih procesih postalo kompleksnejše in hkrati
pridobilo pomen ter povečalo vpliv na mnogih področjih. Ne gre več le
za produktno oblikovanje, gre za področja prostega časa, informacijsko-
-komunikacijske tehnologije, igre na srečo ipd. Prav tako se je oblikova-
nje premaknilo izza zidov ozke stroke − oblikovanja in postalo interdisci-
plinarno in multidisciplinarno. Tako oblikovanje proučujejo ekonomisti,
antropologi in sociologi, poseben prostor mu namenjajo filozofi (Salecl
2012).
Model kulture oblikovanja po Julierju
Julierjev model je ob odsotnosti interdisciplinarnega preučevanja obliko-
valske kulture vez med managementom, oblikovanjem in družbenimi ve-
dami. Temelji na treh stebrih: proizvodnja, oblikovalci in potrošnja.
Proizvodnja vključuje materiale, tehnologijo, proizvodne sisteme in
distribucijske kanale. Drugi steber so oblikovalci, katerih funkcija je obli-
kovanje oblike in vsebine na osnovi vrednot. Tretji steber je potrošnja, ki
poleg statističnih analiz vsebuje statusne pomene. Ti trije stebri ne nasto-
pajo posamično, ampak so močno povezani in se celo prekrivajo.
4 Velja poudariti, da v arhitekturi in oblikovanju osrednje mesto zavzemajo vrednote, čeprav se o
njih na ekspliciten način zelo malo piše in govori. Implicitno pa so vrednote vsebovane v samem
arhitekturnem in oblikovalskem snovanju. Kjer se sprašujemo, ali so materiali, ki jih uporabljamo,
trajnostni in okolju prijazni, kako bo družba, skupina, posameznik živel čez 20 let. Kako se vred-
note sedanjega časa odražajo v sedanjem prostoru. Tak primer je Slovenska cesta v Ljubljani, ki
je bila prenovljena v skladu s trenutnimi družbenimi vrednotami, ki obsegajo skrb za okolje, čist
zrak, ki daje prostor pešcem in kolesarjem. To je v nasprotju s preteklimi vrednotami, ko se je Lju-
bljana motorizirala in je javni prostor zasedal avtomobil.
(kako so izdelki videti), kako so narejeni in kakšni so različni pomeni ter
funkcije tega oblikovanja.«
Ta definicija odraža poskus in težnjo, da se kultura oblikovanja raz-
vija kot znanstveno področje, saj praksa prehiteva teoretičen razvoj. Pot-
rebe po raziskovanju tega področja pa so še posebno močno izražene,
ker praksa, predvsem oblikovalska podjetja, ustvarja nove prostore, nove
vrednote,4 nova ravnanja, katerih vpliv na družbo kot celoto še vedno ni
proučen.
V oblikovanju se danes iščejo rešitve za kompleksne družbene pro-
bleme, na katere že znani načini, metode in vsebine ne ponujajo novih,
boljših ali drugačnih rešitev. To ne pomeni, da je oblikovanje »ostalo«
enostavno, kot se je v preteklosti zdelo. Oblikovanje, nekoč vezano na ro-
24 kodelstvo, je v globalizacijskih procesih postalo kompleksnejše in hkrati
pridobilo pomen ter povečalo vpliv na mnogih področjih. Ne gre več le
za produktno oblikovanje, gre za področja prostega časa, informacijsko-
-komunikacijske tehnologije, igre na srečo ipd. Prav tako se je oblikova-
nje premaknilo izza zidov ozke stroke − oblikovanja in postalo interdisci-
plinarno in multidisciplinarno. Tako oblikovanje proučujejo ekonomisti,
antropologi in sociologi, poseben prostor mu namenjajo filozofi (Salecl
2012).
Model kulture oblikovanja po Julierju
Julierjev model je ob odsotnosti interdisciplinarnega preučevanja obliko-
valske kulture vez med managementom, oblikovanjem in družbenimi ve-
dami. Temelji na treh stebrih: proizvodnja, oblikovalci in potrošnja.
Proizvodnja vključuje materiale, tehnologijo, proizvodne sisteme in
distribucijske kanale. Drugi steber so oblikovalci, katerih funkcija je obli-
kovanje oblike in vsebine na osnovi vrednot. Tretji steber je potrošnja, ki
poleg statističnih analiz vsebuje statusne pomene. Ti trije stebri ne nasto-
pajo posamično, ampak so močno povezani in se celo prekrivajo.
4 Velja poudariti, da v arhitekturi in oblikovanju osrednje mesto zavzemajo vrednote, čeprav se o
njih na ekspliciten način zelo malo piše in govori. Implicitno pa so vrednote vsebovane v samem
arhitekturnem in oblikovalskem snovanju. Kjer se sprašujemo, ali so materiali, ki jih uporabljamo,
trajnostni in okolju prijazni, kako bo družba, skupina, posameznik živel čez 20 let. Kako se vred-
note sedanjega časa odražajo v sedanjem prostoru. Tak primer je Slovenska cesta v Ljubljani, ki
je bila prenovljena v skladu s trenutnimi družbenimi vrednotami, ki obsegajo skrb za okolje, čist
zrak, ki daje prostor pešcem in kolesarjem. To je v nasprotju s preteklimi vrednotami, ko se je Lju-
bljana motorizirala in je javni prostor zasedal avtomobil.
