Page 116 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 116
Turistične atrakcije
tično in analitično poglobljeno razpravo o fenomenu turistične atrakcije
– od njenih vzvodov, korenin, anatomije in delovanja v prostoru in času.
Koncept turistične atrakcije je osvetljen skozi vidik družbenega kon-
teksta in kritične teorije turizma, kakor tudi skozi prizmo t. i. brezdel-
nega razreda. V teoriji turizma so to izhodiščni parametri razumevanja
družbene plati potrošnje in v povezavi s tem fenomena turistične potro-
šnje. Demokratizacija potovanj je po eni strani sprožila turizem zaradi
dostopnosti (skozi nove transportne rešitve in spremembe v družbeni
strukturi) in sočasno razvrednotila potovanje zaradi te iste dostopnosti
(razslojenost družbe, razlike v kulturnem in socialnem kapitalu, vredno-
stnem sistemu, izobrazbi in vedenju), spričo katere turizem sodi v krog ši-
roke potrošnje, ne pa ekskluzivne izkušnje. V tem je njena paradoksalna
dvojnost, blagoslov in prekletstvo. Demokratizacija potovanj je pospeši-
116 la turistične tokove in turizem, kot ga poznamo danes, ga je pa zagoto-
vo okradla vzvišenosti, avtentičnosti in njegove prvotne visoke estetske
vrednosti. V trenutku, ko postane dostopno množici ljudi, potovanje pos-
tane turizem – turistično blago, ki ga lahko kupimo, prodamo, prilagodi-
mo in materializiramo v dokaz in potrditev svojega lastnega družbenega
statusa. To so poglavitni očitki kritične teorije turizma, nanašajoč se na
njegovo množičnost. Po štirih desetletjih od nastanka trajnostnega kon-
cepta razvoja turizma, ki je omogočil celovitejše dojemanje fenomena tu-
rizma in s tem njegovo postopno aplikacijo v turistično prakso, se kažejo
spremembe v miselnosti in delovanju družbe vezano na koncept turistič-
ne atrakcije. S takim razvojnim zasukom v mentaliteti se krepi zavest od-
govornosti v turizmu, kar polagoma, toda vztrajno spreminja njegovo ne-
koč splošno negativno konotacijo in ga postavlja ob bok bolj cenjenih in
priznanih družbenih fenomenov. Sodobni čas nemara zaznamujejo druž-
bene spremembe, ki omogočajo še večjo dostopnost turizma, posledično
pa je paleta turističnih atrakcij vse bolj pestra in raznolika.
Učinkovitost upravljanja v turizmu kliče po razumevanju holistič-
ne strukture turistične atrakcije, kjer povezava treh ključnih elementov
(turista, znamenitosti in zaznamovalca) predstavlja sklenjen krog in de-
lujočo oz. vzpostavljeno turistično atrakcijo. Zdi se, da je osrednja os v
tem sistemu zaznamovalec, ki daje informacijo o znamenitosti, s tem pa
spodbudi interes in motivacijo turista, da to isto obišče in/ali doživi. Po-
menu zaznamovalca, njegovim številnim in večplastnim funkcijam se v
tej knjigi podrobno posvečamo, saj nas ta spoznanja peljejo k razumeva-
nju odnosov v sistemu turistične atrakcije. Ne zgolj poznavanje elemen-
tov v strukturi sistema turistične atrakcije, marveč tudi njihova interak-
cija, povezave in odnosi ponujajo globlji in jasnejši vpogled v delovanje
tično in analitično poglobljeno razpravo o fenomenu turistične atrakcije
– od njenih vzvodov, korenin, anatomije in delovanja v prostoru in času.
Koncept turistične atrakcije je osvetljen skozi vidik družbenega kon-
teksta in kritične teorije turizma, kakor tudi skozi prizmo t. i. brezdel-
nega razreda. V teoriji turizma so to izhodiščni parametri razumevanja
družbene plati potrošnje in v povezavi s tem fenomena turistične potro-
šnje. Demokratizacija potovanj je po eni strani sprožila turizem zaradi
dostopnosti (skozi nove transportne rešitve in spremembe v družbeni
strukturi) in sočasno razvrednotila potovanje zaradi te iste dostopnosti
(razslojenost družbe, razlike v kulturnem in socialnem kapitalu, vredno-
stnem sistemu, izobrazbi in vedenju), spričo katere turizem sodi v krog ši-
roke potrošnje, ne pa ekskluzivne izkušnje. V tem je njena paradoksalna
dvojnost, blagoslov in prekletstvo. Demokratizacija potovanj je pospeši-
116 la turistične tokove in turizem, kot ga poznamo danes, ga je pa zagoto-
vo okradla vzvišenosti, avtentičnosti in njegove prvotne visoke estetske
vrednosti. V trenutku, ko postane dostopno množici ljudi, potovanje pos-
tane turizem – turistično blago, ki ga lahko kupimo, prodamo, prilagodi-
mo in materializiramo v dokaz in potrditev svojega lastnega družbenega
statusa. To so poglavitni očitki kritične teorije turizma, nanašajoč se na
njegovo množičnost. Po štirih desetletjih od nastanka trajnostnega kon-
cepta razvoja turizma, ki je omogočil celovitejše dojemanje fenomena tu-
rizma in s tem njegovo postopno aplikacijo v turistično prakso, se kažejo
spremembe v miselnosti in delovanju družbe vezano na koncept turistič-
ne atrakcije. S takim razvojnim zasukom v mentaliteti se krepi zavest od-
govornosti v turizmu, kar polagoma, toda vztrajno spreminja njegovo ne-
koč splošno negativno konotacijo in ga postavlja ob bok bolj cenjenih in
priznanih družbenih fenomenov. Sodobni čas nemara zaznamujejo druž-
bene spremembe, ki omogočajo še večjo dostopnost turizma, posledično
pa je paleta turističnih atrakcij vse bolj pestra in raznolika.
Učinkovitost upravljanja v turizmu kliče po razumevanju holistič-
ne strukture turistične atrakcije, kjer povezava treh ključnih elementov
(turista, znamenitosti in zaznamovalca) predstavlja sklenjen krog in de-
lujočo oz. vzpostavljeno turistično atrakcijo. Zdi se, da je osrednja os v
tem sistemu zaznamovalec, ki daje informacijo o znamenitosti, s tem pa
spodbudi interes in motivacijo turista, da to isto obišče in/ali doživi. Po-
menu zaznamovalca, njegovim številnim in večplastnim funkcijam se v
tej knjigi podrobno posvečamo, saj nas ta spoznanja peljejo k razumeva-
nju odnosov v sistemu turistične atrakcije. Ne zgolj poznavanje elemen-
tov v strukturi sistema turistične atrakcije, marveč tudi njihova interak-
cija, povezave in odnosi ponujajo globlji in jasnejši vpogled v delovanje
