Page 117 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 117
Povzetek 117
sistema, s tem pa njegovo pristnejše razumevanje, kar ponuja instrumen-
tarij za njegovo nadgradnjo, razvoj in napredek. Zatorej model sistema
turistične atrakcije skozi faze potovalne izkušnje, ki ga v knjigi ilustri-
ramo in izdatno opišemo, predstavlja koristno orodje za poglobljeno ra-
zumevanje in učinkovito upravljanje atrakcije na dolgoročni, trajnostni
osnovi. Še več, razumevanje atrakcije skozi sistemsko strukturo omogo-
ča poglobitev v vsebino njenih interakcij, procesov in povratnih informa-
cij, z uporabo katerih menedžment v procesu odločanja lahko učinkovi-
teje načrtuje, kar je zanesljivo pot k trajnostni konkurenčnosti in uspehu
na turističnem trgu.
Z zgodovinskim razvojem turističnih atrakcij v knjigi prispevamo ne
samo pregled, marveč tudi poglobljeno diskusijo ob ključnih prelomni-
cah – trenutkih, ki so zaznamovali in usmerili razvoj turističnih atrakcij.
Turizem in turistična aktivnost se tako postavljata v širši okvir fenomena
prostega časa, kot dimenziji v življenju ljudi, ki predstavlja predpogoj zanj.
Ugotavlja se, da je način življenja ljudi odločilno v korelaciji z načinom
preživljanja prostega časa, kar lahko potrdimo tudi danes, in vse kaže, da
je to edina oprijemljiva stalnica v preučevanju fenomena turizma. Znan-
stveno preučevanje prostega časa namreč osvetljuje vzgibe za turistično
aktivnost in vedenje, čeprav je znanstveni korpus turistične teorije še v ra-
zvoju, saj je bila doslej pozornost bolj usmerjena k stroki turizma in ne to-
liko k temeljnim vprašanjem o turizmu kot družbenemu fenomenu. Eno-
stransko preučevanje večplastnega in kompleksnega fenomena turizma je
nezadostno in neučinkovito, kar rezultira v razdrobljeni teoriji, nepove-
zanih (včasih nasprotujočih si) konceptih in nenazadnje v nezmožnosti
operacionalizacije in aplikacije nekaterih pomembnih spoznanj v praksi.
Interdisciplinarni pristop pri preučevanju turizma se zdi docela ustrezen
način, saj omogoča povezovanje in dopolnjevanje dognanj različnih disci-
plin, obvladovanje večplastnosti pri obravnavi problematike, skratka ce-
lovitejši pogled. V knjigi se opiramo na kontekstualno obravnavo vzro-
kov in posledic dogodkov, ki so oblikovali značilnosti turističnih atrakcij,
in skozi zgodovinske spremembe ugotavljamo dve pomembni konstanti:
pomen, ki ga turističnim atrakcijam pripisuje družba, in dostopnost tu-
rističnih atrakcij v smislu razpoložljivosti prostega časa, sredstev in inte-
resa zanje.
Pri razvrščanju atrakcij gremo korak naprej od ozkega pregleda obsto-
ječih aktualnih klasifikacij, saj so raziskave številnih avtorjev s tega pod-
ročja nakazale korelacijo med načinom razvrščanja turističnih atrakcij
in učinkovitostjo njihovega upravljanja in organizacije. Različni pristo-
pi pri razvrščanju turističnih atrakcij namreč vplivajo in narekujejo raz-
sistema, s tem pa njegovo pristnejše razumevanje, kar ponuja instrumen-
tarij za njegovo nadgradnjo, razvoj in napredek. Zatorej model sistema
turistične atrakcije skozi faze potovalne izkušnje, ki ga v knjigi ilustri-
ramo in izdatno opišemo, predstavlja koristno orodje za poglobljeno ra-
zumevanje in učinkovito upravljanje atrakcije na dolgoročni, trajnostni
osnovi. Še več, razumevanje atrakcije skozi sistemsko strukturo omogo-
ča poglobitev v vsebino njenih interakcij, procesov in povratnih informa-
cij, z uporabo katerih menedžment v procesu odločanja lahko učinkovi-
teje načrtuje, kar je zanesljivo pot k trajnostni konkurenčnosti in uspehu
na turističnem trgu.
Z zgodovinskim razvojem turističnih atrakcij v knjigi prispevamo ne
samo pregled, marveč tudi poglobljeno diskusijo ob ključnih prelomni-
cah – trenutkih, ki so zaznamovali in usmerili razvoj turističnih atrakcij.
Turizem in turistična aktivnost se tako postavljata v širši okvir fenomena
prostega časa, kot dimenziji v življenju ljudi, ki predstavlja predpogoj zanj.
Ugotavlja se, da je način življenja ljudi odločilno v korelaciji z načinom
preživljanja prostega časa, kar lahko potrdimo tudi danes, in vse kaže, da
je to edina oprijemljiva stalnica v preučevanju fenomena turizma. Znan-
stveno preučevanje prostega časa namreč osvetljuje vzgibe za turistično
aktivnost in vedenje, čeprav je znanstveni korpus turistične teorije še v ra-
zvoju, saj je bila doslej pozornost bolj usmerjena k stroki turizma in ne to-
liko k temeljnim vprašanjem o turizmu kot družbenemu fenomenu. Eno-
stransko preučevanje večplastnega in kompleksnega fenomena turizma je
nezadostno in neučinkovito, kar rezultira v razdrobljeni teoriji, nepove-
zanih (včasih nasprotujočih si) konceptih in nenazadnje v nezmožnosti
operacionalizacije in aplikacije nekaterih pomembnih spoznanj v praksi.
Interdisciplinarni pristop pri preučevanju turizma se zdi docela ustrezen
način, saj omogoča povezovanje in dopolnjevanje dognanj različnih disci-
plin, obvladovanje večplastnosti pri obravnavi problematike, skratka ce-
lovitejši pogled. V knjigi se opiramo na kontekstualno obravnavo vzro-
kov in posledic dogodkov, ki so oblikovali značilnosti turističnih atrakcij,
in skozi zgodovinske spremembe ugotavljamo dve pomembni konstanti:
pomen, ki ga turističnim atrakcijam pripisuje družba, in dostopnost tu-
rističnih atrakcij v smislu razpoložljivosti prostega časa, sredstev in inte-
resa zanje.
Pri razvrščanju atrakcij gremo korak naprej od ozkega pregleda obsto-
ječih aktualnih klasifikacij, saj so raziskave številnih avtorjev s tega pod-
ročja nakazale korelacijo med načinom razvrščanja turističnih atrakcij
in učinkovitostjo njihovega upravljanja in organizacije. Različni pristo-
pi pri razvrščanju turističnih atrakcij namreč vplivajo in narekujejo raz-
