Page 119 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 119
Povzetek 119
stične atrakcije. Na podlagi treh vidikov turističnega sistema, ki izhajajo
iz sistemske teorije in načinov odziva menedžmenta na turistične vplive,
generiramo in podrobno predstavimo tri možne načine obravnave turi-
stičnih vplivov. Ker gre za različne stopnje organiziranosti v turističnem
sistemu, sklepamo, da gre za faze odziva na turistične vplive, ki omogoča-
jo različne stopnje učinkovitosti pri njihovem upravljanju. V tem delu na-
mreč tri stopnje organiziranosti sistema turistične atrakcije povežemo s
tremi vidiki turističnega sistema.
Središčno pozornost pri obravnavi upravljanja turističnih atrakcij
namenjamo valorizaciji turističnih virov, ko po fazah podrobno prikaže-
mo delovanje in aktivnosti menedžmenta za to, da se iz turističnega vira
ustvari turistično atrakcijo. Ta del knjige integrira vsa pomembna teore-
tična in praktična dognanja s področja obravnavane teme. Gre za temelj-
ne predpostavke, da turistični vir ne predstavlja turističnega uspeha per
se, temveč je to turistični potencial ali komparativna prednost ,vse dok-
ler se z njim ne začne upravljati. Na tem mestu se ponovno poudari po-
men in nuja razumevanja upravljavskega vidika menedžmenta turističnih
atrakcij, ki je v praksi čestokrat prezrt in pomanjkljivo razumljen. Brez
ustreznega upravljanja turistični vir ne dosega dodane vrednosti, ki je os-
nova za njegovo tržno pozicioniranje kot tudi za diferenciacijo na turi-
stičnem trgu, saj ga ravno njegova dodana vrednost loči od atrakcije in je
pogoj za njegov nastanek. V tem delu turistično atrakcijo obravnavamo
kot turistični proizvod z vidika turistične ponudbe pa tudi kot turistič-
no izkušnjo z vidika turističnega povpraševanja. Oba vidika sta pomemb-
na v vseh fazah procesa valorizacije turističnega vira (načrtovanje, razvoj,
trženje) zaradi filigranske specifike turizma, zaradi česar ju je potrebno
razumeti v medsebojni povezavi. Zaradi visoke kompleksnosti turistič-
nega proizvoda in izkušnje ter prevladujočega deleža nematerialnosti pri
obeh konceptih (odnosi, občutki, vzdušje, doživetja, zaznave) je pouda-
rek na spodbujanja zavedanja, da je turistična izkušnja atrakcije izključno
v domeni obiskovalca, temelji pa na proizvodu. Kreiranje turističnega pro
izvoda je tako učinkovitejše, ko obiskovalca natančno poznamo, s čimer
lahko vplivamo na njegovo turistično doživetje.
Pomen prostega časa v sodobni družbi spodbuja krepitev etike in es-
tetike prostega časa, prav tako pa dostopnost sredstev, časa in informacij
vpliva na naraščanje raznovrstnosti in številnosti turističnih atrakcij. Vsa
področja življenja v sodobni družbi so zaznamovana s sunkovitimi teh-
nološkimi, gospodarskimi in splošnimi družbenimi spremembami, kar
se nazorno zrcali v turističnih trendih in vedenju obiskovalcev. Spremem-
be v pričakovanjih in vedenju obiskovalcev na vsak način odločno terjajo
stične atrakcije. Na podlagi treh vidikov turističnega sistema, ki izhajajo
iz sistemske teorije in načinov odziva menedžmenta na turistične vplive,
generiramo in podrobno predstavimo tri možne načine obravnave turi-
stičnih vplivov. Ker gre za različne stopnje organiziranosti v turističnem
sistemu, sklepamo, da gre za faze odziva na turistične vplive, ki omogoča-
jo različne stopnje učinkovitosti pri njihovem upravljanju. V tem delu na-
mreč tri stopnje organiziranosti sistema turistične atrakcije povežemo s
tremi vidiki turističnega sistema.
Središčno pozornost pri obravnavi upravljanja turističnih atrakcij
namenjamo valorizaciji turističnih virov, ko po fazah podrobno prikaže-
mo delovanje in aktivnosti menedžmenta za to, da se iz turističnega vira
ustvari turistično atrakcijo. Ta del knjige integrira vsa pomembna teore-
tična in praktična dognanja s področja obravnavane teme. Gre za temelj-
ne predpostavke, da turistični vir ne predstavlja turističnega uspeha per
se, temveč je to turistični potencial ali komparativna prednost ,vse dok-
ler se z njim ne začne upravljati. Na tem mestu se ponovno poudari po-
men in nuja razumevanja upravljavskega vidika menedžmenta turističnih
atrakcij, ki je v praksi čestokrat prezrt in pomanjkljivo razumljen. Brez
ustreznega upravljanja turistični vir ne dosega dodane vrednosti, ki je os-
nova za njegovo tržno pozicioniranje kot tudi za diferenciacijo na turi-
stičnem trgu, saj ga ravno njegova dodana vrednost loči od atrakcije in je
pogoj za njegov nastanek. V tem delu turistično atrakcijo obravnavamo
kot turistični proizvod z vidika turistične ponudbe pa tudi kot turistič-
no izkušnjo z vidika turističnega povpraševanja. Oba vidika sta pomemb-
na v vseh fazah procesa valorizacije turističnega vira (načrtovanje, razvoj,
trženje) zaradi filigranske specifike turizma, zaradi česar ju je potrebno
razumeti v medsebojni povezavi. Zaradi visoke kompleksnosti turistič-
nega proizvoda in izkušnje ter prevladujočega deleža nematerialnosti pri
obeh konceptih (odnosi, občutki, vzdušje, doživetja, zaznave) je pouda-
rek na spodbujanja zavedanja, da je turistična izkušnja atrakcije izključno
v domeni obiskovalca, temelji pa na proizvodu. Kreiranje turističnega pro
izvoda je tako učinkovitejše, ko obiskovalca natančno poznamo, s čimer
lahko vplivamo na njegovo turistično doživetje.
Pomen prostega časa v sodobni družbi spodbuja krepitev etike in es-
tetike prostega časa, prav tako pa dostopnost sredstev, časa in informacij
vpliva na naraščanje raznovrstnosti in številnosti turističnih atrakcij. Vsa
področja življenja v sodobni družbi so zaznamovana s sunkovitimi teh-
nološkimi, gospodarskimi in splošnimi družbenimi spremembami, kar
se nazorno zrcali v turističnih trendih in vedenju obiskovalcev. Spremem-
be v pričakovanjih in vedenju obiskovalcev na vsak način odločno terjajo
