Page 19 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 19
Definiranje osnovnih pojmov 19
izvodov in storitev za določen segment obiskovalcev. Harris in Howard
(1996) menita, da gre v primeru turistične privlačnosti za fizične ali kul-
turne značilnosti na enem mestu, ki ga posamezni obiskovalci dojemajo
kot sposobnega za zadovoljitev potreb v prostem času. Swarbrooke (2002)
turistično privlačnost vidi kot imenovano mesto ali prostor s posebnimi
človeškimi ali naravnimi značilnostmi, ki so v centru pozornosti obisko-
valcev in menedžmenta. Prav tako Gunn in Var (2002) menita, da gre za
razvite lokacije, ki so načrtovane in upravljane glede na turistove zanima-
nje, aktivnosti in veselje. Walsh-Heron in Stevens (1990) sta oblikovala
razširjeno definicijo turistične privlačnosti, ki se glasi:
Turistična privlačnost je pojav na določenem območju, kraju ali sre-
dišču aktivnosti, ki:
– je pripravljen za privabljanje tujih in domačih obiskovalcev ter se
ga temu primerno upravlja;
– zagotavlja zabavo in vesela doživetja ter omogoča prijetno pre-
življanje prostega časa;
– je razvit z namenom realizacije svojega potenciala;
– se upravlja kot znamenitost, ki zagotavlja zadovoljstvo uporabni-
kom;
– zagotavlja primerno infrastrukturo in storitve, ki izpolnjujejo in
zadovoljujejo povpraševanje, potrebe in interese obiskovalcev.
Pearce (1991) meni, da je turistična privlačnost določen predel s speci-
fičnimi človeškimi ali naravnimi posebnostmi, ki so središče pozornosti
turista in upravljavcev. Prav tako meni, da mora imeti privlačnost osupljiv
ali/in nevsakdanji fizični oz. kulturni vir. Zagotavljati mora aktivnosti in
doživetja obiskovalcev, ki spodbujajo domišljijo javnosti.
Swarbrooke (2002) meni, da turistične privlačnosti predstavljajo sa-
mostojne enote, posamezne predele ali točno določena manjša geograf-
ska območja, ki so dostopna in motivirajo veliko število ljudi, da prepotu-
jejo določeno razdaljo od doma, navadno v prostem času, da jih za krajši,
omejen čas obiščejo. Pri tem izključuje pojave, ki se jih ne da nadzorova-
ti ali upravljati (npr. podnebje, klima ipd.). Iz zgornjih opredelitev izhaja,
da je turistična atrakcija v domeni menedžmenta in je njeno upravljanje
nuja, saj so načrtovanje, vodenje, nadzor in organiziranje temeljne funk-
cije menedžmenta.
Vsekakor gre za kompleksnost pojma, za katerega je zaradi propulziv-
nosti področja težko poiskati univerzalno definicijo. Zaradi naraščajočih
potreb in zahtev sodobnega turista namreč nenehno nastajajo nove obli-
ke turističnih atrakcij, ki pa zaradi narave turističnih storitev čedalje bolj
izvodov in storitev za določen segment obiskovalcev. Harris in Howard
(1996) menita, da gre v primeru turistične privlačnosti za fizične ali kul-
turne značilnosti na enem mestu, ki ga posamezni obiskovalci dojemajo
kot sposobnega za zadovoljitev potreb v prostem času. Swarbrooke (2002)
turistično privlačnost vidi kot imenovano mesto ali prostor s posebnimi
človeškimi ali naravnimi značilnostmi, ki so v centru pozornosti obisko-
valcev in menedžmenta. Prav tako Gunn in Var (2002) menita, da gre za
razvite lokacije, ki so načrtovane in upravljane glede na turistove zanima-
nje, aktivnosti in veselje. Walsh-Heron in Stevens (1990) sta oblikovala
razširjeno definicijo turistične privlačnosti, ki se glasi:
Turistična privlačnost je pojav na določenem območju, kraju ali sre-
dišču aktivnosti, ki:
– je pripravljen za privabljanje tujih in domačih obiskovalcev ter se
ga temu primerno upravlja;
– zagotavlja zabavo in vesela doživetja ter omogoča prijetno pre-
življanje prostega časa;
– je razvit z namenom realizacije svojega potenciala;
– se upravlja kot znamenitost, ki zagotavlja zadovoljstvo uporabni-
kom;
– zagotavlja primerno infrastrukturo in storitve, ki izpolnjujejo in
zadovoljujejo povpraševanje, potrebe in interese obiskovalcev.
Pearce (1991) meni, da je turistična privlačnost določen predel s speci-
fičnimi človeškimi ali naravnimi posebnostmi, ki so središče pozornosti
turista in upravljavcev. Prav tako meni, da mora imeti privlačnost osupljiv
ali/in nevsakdanji fizični oz. kulturni vir. Zagotavljati mora aktivnosti in
doživetja obiskovalcev, ki spodbujajo domišljijo javnosti.
Swarbrooke (2002) meni, da turistične privlačnosti predstavljajo sa-
mostojne enote, posamezne predele ali točno določena manjša geograf-
ska območja, ki so dostopna in motivirajo veliko število ljudi, da prepotu-
jejo določeno razdaljo od doma, navadno v prostem času, da jih za krajši,
omejen čas obiščejo. Pri tem izključuje pojave, ki se jih ne da nadzorova-
ti ali upravljati (npr. podnebje, klima ipd.). Iz zgornjih opredelitev izhaja,
da je turistična atrakcija v domeni menedžmenta in je njeno upravljanje
nuja, saj so načrtovanje, vodenje, nadzor in organiziranje temeljne funk-
cije menedžmenta.
Vsekakor gre za kompleksnost pojma, za katerega je zaradi propulziv-
nosti področja težko poiskati univerzalno definicijo. Zaradi naraščajočih
potreb in zahtev sodobnega turista namreč nenehno nastajajo nove obli-
ke turističnih atrakcij, ki pa zaradi narave turističnih storitev čedalje bolj
