Page 25 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 25
Koncept turistične atrakcije
Glede na dejstvo, da je turistična atrakcija osrednji del turističnega pro-
cesa in njegovega ekonomskega učinka skozi turistično potrošnjo, je ned-
vomno pomembno poglobljeno razumevanje koncepta atrakcije.
Osnovo za razumevanje tega koncepta najdemo v teorijah Mac-
Cannella (1976) v njegovi semantični analizi atrakcij in Leiperja (1990)
v njegovem sistemu turističnih atrakcij. Prav tako se pri obravnavi kon-
cepta turistične atrakcije primarno opiramo na Boorstinovo kritično teo-
rijo turizma (2012) in Veblenovo teorijo brezdelnega razreda (ang. leisure
class) (2009), ki v osnovi osvetljuje družbeno plat potrošnje in potrošnjo
dobrin opredeljuje kot znak socialnega statusa.
Razumevanje koncepta turistične atrakcije z vidika družbenega
konteksta in kritične teorije turizma
Gunn (1988) je mnenja, da so imele atrakcije od nekdaj magnetno oz. pri-
vlačno moč nad obiskovalci, nasprotno pa je Boorstin (2012) mnenja, da
je koncept turistične atrakcije razmeroma moderen konstrukt in ga kro-
nološko postavi v drugo polovico 19. stoletja. Torej, pojav pojma turistič-
na atrakcija sovpada s pojavom delavskega razreda, ki je rezultat industrij-
ske revolucije. Pred industrializacijo, v času fevdalne družbene ureditve,
namreč delavskega razreda ni bilo. Z industrijsko revolucijo, ki je bila spo-
četa predvsem s tehnološkim razvojem, prvimi tovarnami, ki so zaposlo-
vale zelo veliko število ljudi, in z urbanizacijo, je nastal delavski razred.
Način življenja in dela se je korenito spremenil in to je bil začetek nove
dobe. Delavski razred so sestavljali delavci, zaposleni v novih tovarnah
Glede na dejstvo, da je turistična atrakcija osrednji del turističnega pro-
cesa in njegovega ekonomskega učinka skozi turistično potrošnjo, je ned-
vomno pomembno poglobljeno razumevanje koncepta atrakcije.
Osnovo za razumevanje tega koncepta najdemo v teorijah Mac-
Cannella (1976) v njegovi semantični analizi atrakcij in Leiperja (1990)
v njegovem sistemu turističnih atrakcij. Prav tako se pri obravnavi kon-
cepta turistične atrakcije primarno opiramo na Boorstinovo kritično teo-
rijo turizma (2012) in Veblenovo teorijo brezdelnega razreda (ang. leisure
class) (2009), ki v osnovi osvetljuje družbeno plat potrošnje in potrošnjo
dobrin opredeljuje kot znak socialnega statusa.
Razumevanje koncepta turistične atrakcije z vidika družbenega
konteksta in kritične teorije turizma
Gunn (1988) je mnenja, da so imele atrakcije od nekdaj magnetno oz. pri-
vlačno moč nad obiskovalci, nasprotno pa je Boorstin (2012) mnenja, da
je koncept turistične atrakcije razmeroma moderen konstrukt in ga kro-
nološko postavi v drugo polovico 19. stoletja. Torej, pojav pojma turistič-
na atrakcija sovpada s pojavom delavskega razreda, ki je rezultat industrij-
ske revolucije. Pred industrializacijo, v času fevdalne družbene ureditve,
namreč delavskega razreda ni bilo. Z industrijsko revolucijo, ki je bila spo-
četa predvsem s tehnološkim razvojem, prvimi tovarnami, ki so zaposlo-
vale zelo veliko število ljudi, in z urbanizacijo, je nastal delavski razred.
Način življenja in dela se je korenito spremenil in to je bil začetek nove
dobe. Delavski razred so sestavljali delavci, zaposleni v novih tovarnah