Page 57 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
Zgodovinski razvoj turističnih atrakcij 57
pomenu zdravja. Treba pa je poudariti, da so pripadniki najvišjega druž-
benega sloja vedno težili k temu, da bi se jasno in razločno distancirali od
pripadnikov nižjega sloja, kar je veljalo tudi za ta, prostočasni segment ži-
vljenja, zato je bilo povsem logično pričakovati formiranje nove, drugač-
ne oblike preživljanja prostega časa, ki bo dostopna samo njim. S pove-
čevanjem števila ljudi, ki so potovali, je ekskluzivnost potovanj slabela, s
tem pa pojavljale nove oblike preživljanja prostega časa. Ni odveč omeni-
ti, da se je s povečevanjem števila ljudi spremenil tudi osnovni namen po-
tovanja Grand Tour, ki je s tem postalo užitek in ne več izobrazba. Torej,
ko potovanje izgubi na resnosti in reputaciji, gre razvoj naprej skozi nove,
bolj prefinjene oblike prostočasenja in potovanj. Potovanje iz zdravstve-
nih motivov je tako postalo »ekskluziva« visokega družbenega razreda.
Tako so nastala tudi mondena letovišča in klimatska zdravilišča, pretež-
no ob obali Mediterana (predvsem v južni Franciji in severni Italiji). Po-
leg zdravstvenih motivov med aristokrati narašča interes za divjino in na-
ravo nasploh (Alpe). Gore, soteske, slapovi in gozdovi postanejo prostor
interesa za obiskovalce, ki slavijo pristnost in veličastnost narave. Roman-
tika na prehodu iz osemnajstega v devetnajsto stoletje spodbudi čustve-
no intenzivno doživljanje sveta okrog posameznika, kar vpliva tudi na
čustveno intenziteto sodobnejše oblike potovanja Grand Tour, ki mu za-
radi tega rečemo romantični Grand Tour. Ta potovanja so bila zaradi bolj
ših cestnih in varnostnih razmer bistveno krajša (do 4 mesece), predvsem
pa jih je posameznik čustveno intenzivno doživel. Napredek družbe od
konca sedemnajstega do devetnajstega stoletja se kaže v znanosti, umet-
nosti, kulturi in glasbi, zato se odnos posameznika (in družbe) do teh vse-
bin odločno spremeni. Sredi devetnajstega stoletja pa je imela odločilna
in ključna tehnološka prelomnica, širitev železnice, izjemen vpliv na de-
mokratizacijo potovanja.
Industrijska revolucija zagotovo predstavlja največjo prelomnico, ne
samo za sodobni turizem, pač pa za družbo nasploh. V osnovi gre za pre-
hod iz kmetijske v industrijsko proizvodnjo, čemur sledijo družbene, eko-
nomske, tehnološke in kulturne posledice. Obdobje se začne ob koncu
osemnajstega stoletja v Angliji, z uvedbo mehanizacije v proizvodnjo vol-
ne in bombaža. Industrializacija se tako začne širiti tudi v drugih drža-
vah, sprva v Evropi, nato tudi po svetu.
To je obdobje v zgodovini človeštva, ko lahko govorimo o začetku or-
ganiziranega prostega časa, kar ima za razvoj turizma zelo velik pomen s
konceptualnega vidika. Kot je bilo že poudarjeno, je prosti čas pogoj za
vsako turistično aktivnost, torej bi z zgodovinskega vidika razvoja turiz-
pomenu zdravja. Treba pa je poudariti, da so pripadniki najvišjega druž-
benega sloja vedno težili k temu, da bi se jasno in razločno distancirali od
pripadnikov nižjega sloja, kar je veljalo tudi za ta, prostočasni segment ži-
vljenja, zato je bilo povsem logično pričakovati formiranje nove, drugač-
ne oblike preživljanja prostega časa, ki bo dostopna samo njim. S pove-
čevanjem števila ljudi, ki so potovali, je ekskluzivnost potovanj slabela, s
tem pa pojavljale nove oblike preživljanja prostega časa. Ni odveč omeni-
ti, da se je s povečevanjem števila ljudi spremenil tudi osnovni namen po-
tovanja Grand Tour, ki je s tem postalo užitek in ne več izobrazba. Torej,
ko potovanje izgubi na resnosti in reputaciji, gre razvoj naprej skozi nove,
bolj prefinjene oblike prostočasenja in potovanj. Potovanje iz zdravstve-
nih motivov je tako postalo »ekskluziva« visokega družbenega razreda.
Tako so nastala tudi mondena letovišča in klimatska zdravilišča, pretež-
no ob obali Mediterana (predvsem v južni Franciji in severni Italiji). Po-
leg zdravstvenih motivov med aristokrati narašča interes za divjino in na-
ravo nasploh (Alpe). Gore, soteske, slapovi in gozdovi postanejo prostor
interesa za obiskovalce, ki slavijo pristnost in veličastnost narave. Roman-
tika na prehodu iz osemnajstega v devetnajsto stoletje spodbudi čustve-
no intenzivno doživljanje sveta okrog posameznika, kar vpliva tudi na
čustveno intenziteto sodobnejše oblike potovanja Grand Tour, ki mu za-
radi tega rečemo romantični Grand Tour. Ta potovanja so bila zaradi bolj
ših cestnih in varnostnih razmer bistveno krajša (do 4 mesece), predvsem
pa jih je posameznik čustveno intenzivno doživel. Napredek družbe od
konca sedemnajstega do devetnajstega stoletja se kaže v znanosti, umet-
nosti, kulturi in glasbi, zato se odnos posameznika (in družbe) do teh vse-
bin odločno spremeni. Sredi devetnajstega stoletja pa je imela odločilna
in ključna tehnološka prelomnica, širitev železnice, izjemen vpliv na de-
mokratizacijo potovanja.
Industrijska revolucija zagotovo predstavlja največjo prelomnico, ne
samo za sodobni turizem, pač pa za družbo nasploh. V osnovi gre za pre-
hod iz kmetijske v industrijsko proizvodnjo, čemur sledijo družbene, eko-
nomske, tehnološke in kulturne posledice. Obdobje se začne ob koncu
osemnajstega stoletja v Angliji, z uvedbo mehanizacije v proizvodnjo vol-
ne in bombaža. Industrializacija se tako začne širiti tudi v drugih drža-
vah, sprva v Evropi, nato tudi po svetu.
To je obdobje v zgodovini človeštva, ko lahko govorimo o začetku or-
ganiziranega prostega časa, kar ima za razvoj turizma zelo velik pomen s
konceptualnega vidika. Kot je bilo že poudarjeno, je prosti čas pogoj za
vsako turistično aktivnost, torej bi z zgodovinskega vidika razvoja turiz-
