Page 87 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 87
Turistični vplivi in turistične atrakcije 87
2. so deli sistema povezani medsebojno in s svojim okoljem (to fazo
menedžmentove obravnave turističnih virov imenujemo faza ra-
zumevanja) in
3. kontrola podsistema in procesov temelji na povratnih informaci-
jah (to fazo menedžmentove obravnave turističnih virov imenu-
jemo faza upravljanja).
Sedaj, ko smo poskusili povezati vidike turističnega sistema, kot jih
vidi Laws (1995), z različnimi pristopi pri uporabi povratnih informacij
v procesu načrtovanja, smo te imenovali faze menedžmentove obravna-
ve turističnih vplivov. Na podlagi povezovanja vidikov sistema in načina
obravnave turističnih vplivov lahko sklepamo, da gre za različne stopnje
organiziranosti znotraj turističnega sistema.
V prvi fazi seznanjanja menedžment zgolj zaznava oz. prepoznava,
opazuje in ugotavlja turistične vplive. Temu rečemo pasivna faza, ker je
reakcijski čas zamujen ali post festum. To je drža menedžmenta, ki nemoč-
no opazuje posledice turistične aktivnosti in turističnega razvoja. Mene-
džment v tej fazi deluje zgolj kognitivno, saj le opaža dogodke oz. njihove
učinke, na žalost pa nanje ne reagira ali pa je reakcija prepozna. V prime-
ru takega ravnanja se turistični vplivi venomer ponavljajo, saj se dejanja in
procesi v delovanju turističnega sistema ne spremenijo. Ko menedžment
začne povezovati dejstva in informacije o vplivih, ko začne razumevati
interakcijo znotraj sistema, je to prvi korak k razumevanju in aktivnej-
ši drži, kar je premik naprej v smeri razumevanja turističnih vplivov. Na-
slednja faza v obravnavi vplivov je razumevanje, ko se menedžment na
nek način poglobi v vplive in začenja razumevati, da percepcije (npr. do-
mačinov o turizmu) niso vplivi in da je treba raziskati njihov odnos do
vplivov, da bi jih razumeli. Z odkrivanjem povezanosti dogodkov in vpli-
vov menedžment začenja razumevati, zakaj in kako se nekaj dogaja, ne pa
zgolj, kaj se dogaja. Razumevanje interakcije v sistemu daje menedžmentu
globlji vpogled v stanje, kar je lahko učinkovito orodje pri upravljanju. Tej
fazi pravimo aktivna faza, saj je reakcijski čas bistveno krajši kot v prvi,
kjer zgolj nemočno opazujemo, kaj se dogaja. Iz te faze se menedžment
lahko veliko nauči in dojame, da ima moč upravljanja vplivov na način, da
jih opazuje, spremlja, predvideva, načrtuje in usmerja. Razume, da je nje-
gova vloga veliko več kot opazovalna, pasivna in statična ter da lahko na
vplive učinkuje dejanje ali skupek dejanj, zato dojame, da je treba reagi
rati proaktivno. Delovanje na ta način mu omogoča optimalne rezultate
in učinkovitost, uspeh in kakovostne rezultate v določenih okoliščinah.
Prav tako lahko tak način delovanja in obravnave vplivov turizma privede
do konkurenčnih prednosti na turističnem trgu. Z vidika menedžmen-
2. so deli sistema povezani medsebojno in s svojim okoljem (to fazo
menedžmentove obravnave turističnih virov imenujemo faza ra-
zumevanja) in
3. kontrola podsistema in procesov temelji na povratnih informaci-
jah (to fazo menedžmentove obravnave turističnih virov imenu-
jemo faza upravljanja).
Sedaj, ko smo poskusili povezati vidike turističnega sistema, kot jih
vidi Laws (1995), z različnimi pristopi pri uporabi povratnih informacij
v procesu načrtovanja, smo te imenovali faze menedžmentove obravna-
ve turističnih vplivov. Na podlagi povezovanja vidikov sistema in načina
obravnave turističnih vplivov lahko sklepamo, da gre za različne stopnje
organiziranosti znotraj turističnega sistema.
V prvi fazi seznanjanja menedžment zgolj zaznava oz. prepoznava,
opazuje in ugotavlja turistične vplive. Temu rečemo pasivna faza, ker je
reakcijski čas zamujen ali post festum. To je drža menedžmenta, ki nemoč-
no opazuje posledice turistične aktivnosti in turističnega razvoja. Mene-
džment v tej fazi deluje zgolj kognitivno, saj le opaža dogodke oz. njihove
učinke, na žalost pa nanje ne reagira ali pa je reakcija prepozna. V prime-
ru takega ravnanja se turistični vplivi venomer ponavljajo, saj se dejanja in
procesi v delovanju turističnega sistema ne spremenijo. Ko menedžment
začne povezovati dejstva in informacije o vplivih, ko začne razumevati
interakcijo znotraj sistema, je to prvi korak k razumevanju in aktivnej-
ši drži, kar je premik naprej v smeri razumevanja turističnih vplivov. Na-
slednja faza v obravnavi vplivov je razumevanje, ko se menedžment na
nek način poglobi v vplive in začenja razumevati, da percepcije (npr. do-
mačinov o turizmu) niso vplivi in da je treba raziskati njihov odnos do
vplivov, da bi jih razumeli. Z odkrivanjem povezanosti dogodkov in vpli-
vov menedžment začenja razumevati, zakaj in kako se nekaj dogaja, ne pa
zgolj, kaj se dogaja. Razumevanje interakcije v sistemu daje menedžmentu
globlji vpogled v stanje, kar je lahko učinkovito orodje pri upravljanju. Tej
fazi pravimo aktivna faza, saj je reakcijski čas bistveno krajši kot v prvi,
kjer zgolj nemočno opazujemo, kaj se dogaja. Iz te faze se menedžment
lahko veliko nauči in dojame, da ima moč upravljanja vplivov na način, da
jih opazuje, spremlja, predvideva, načrtuje in usmerja. Razume, da je nje-
gova vloga veliko več kot opazovalna, pasivna in statična ter da lahko na
vplive učinkuje dejanje ali skupek dejanj, zato dojame, da je treba reagi
rati proaktivno. Delovanje na ta način mu omogoča optimalne rezultate
in učinkovitost, uspeh in kakovostne rezultate v določenih okoliščinah.
Prav tako lahko tak način delovanja in obravnave vplivov turizma privede
do konkurenčnih prednosti na turističnem trgu. Z vidika menedžmen-
