Page 88 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 88
Turistične atrakcije
ta turističnih atrakcij torej poznamo tri zgoraj opredeljene faze obravna-
ve turističnih vplivov:
1. seznanjanje (pasivna drža),
2. razumevanje (aktivna drža),
3. upravljanje (proaktivna drža).
Nemogoče je razvijati turizem brez vpliva na okolje, vendar je treba
s pravilnim načrtovanjem upravljati turistični razvoj tako, da se negativ-
ni učinki minimizirajo in pozitivni učinki maksimirajo. To je trajnostni
koncept razvoja turizma. Upravljanje vplivov turizma je orodje uspešne-
ga načrtovanja atrakcije. Dolgoročni razvoj turizma je odvisen od sposob-
nosti menedžmenta za valorizacijo turističnih virov. Pri tem je ključnega
pomena optimiranje vplivov turizma v skladu s turističnimi viri, znanjem
88 in cilji razvoja. Vselej gre za kombinacijo vplivov, ki pa lahko spodbujajo
ali zavirajo razvoj lokalne skupnosti. Jasna ciljna usmeritev in proaktivno
načrtovanje združuje različne interese. Proaktivno načrtovanje povezu-
je cilje turističnega razvoja s splošnimi razvojnimi cilji lokalne skupnosti
in združuje različne interese na tem področju. Določena skupina akter-
jev je lahko deležna pozitivnih ekonomskih vplivov turizma, ti pa hkrati
sprožajo manj ugodne družbene in kulturne vplive pri drugih skupinah,
medtem ko lahko tretja skupina akterjev trpi negativne okoljske vplive.
Podatke o vplivih je treba »dekodirati« v uporabne informacije pri od-
ločitvah in načrtovanju turizma. Omogočiti je treba zanesljivo orodje za
napovedovanje in načrtovanje prihodnjih dogodkov. Sodelovanje med
akterji je zato ključnega pomena.
Pizam, Uriely in Reichel (2000) dokazujejo, da odnosi med domači-
ni in obiskovalci bistveno vplivajo na zadovoljstvo obiskovalcev s turis-
tično atrakcijo. Enako velja za turistično destinacijo. Zaradi tega je nuj-
no ukvarjati se s tem odnosom, ga celovito spremljati in razvijati v želeni
smeri. To lahko zagotovimo le s skrbnim načrtovanjem, ki vključuje vse
deležnike v sistemu turistične atrakcije, zlasti lokalno skupnost. Coccos-
sis and Constantoglou (2008) verjameta, da so turistični vplivi ključni
parameter v procesu odločanja in načrtovanja atrakcije, ta proces pa je
temelj zagotavljanja njenega trajnostnega razvoja. Zaznavanje turističnih
vplivov na ravni lokalne skupnosti je večje tam, kjer je dosežena višja stop-
nja razvoja turizma. O tem pričajo rezultati raziskav A. Diedrich in E.
Garcia-Buades (2009). Tudi drugi avtorji (Nunkoo, Ramkissoon, Gur-
soy in Chi, 2009) opažajo, da se zaznavanje turističnih vplivov razlikuje
med bolj ali manj razvitimi atrakcijami oz. destinacijami. Dvomijo celo
v to, da je v različno razvitih okoljih možno uporabljati enake modele in
ta turističnih atrakcij torej poznamo tri zgoraj opredeljene faze obravna-
ve turističnih vplivov:
1. seznanjanje (pasivna drža),
2. razumevanje (aktivna drža),
3. upravljanje (proaktivna drža).
Nemogoče je razvijati turizem brez vpliva na okolje, vendar je treba
s pravilnim načrtovanjem upravljati turistični razvoj tako, da se negativ-
ni učinki minimizirajo in pozitivni učinki maksimirajo. To je trajnostni
koncept razvoja turizma. Upravljanje vplivov turizma je orodje uspešne-
ga načrtovanja atrakcije. Dolgoročni razvoj turizma je odvisen od sposob-
nosti menedžmenta za valorizacijo turističnih virov. Pri tem je ključnega
pomena optimiranje vplivov turizma v skladu s turističnimi viri, znanjem
88 in cilji razvoja. Vselej gre za kombinacijo vplivov, ki pa lahko spodbujajo
ali zavirajo razvoj lokalne skupnosti. Jasna ciljna usmeritev in proaktivno
načrtovanje združuje različne interese. Proaktivno načrtovanje povezu-
je cilje turističnega razvoja s splošnimi razvojnimi cilji lokalne skupnosti
in združuje različne interese na tem področju. Določena skupina akter-
jev je lahko deležna pozitivnih ekonomskih vplivov turizma, ti pa hkrati
sprožajo manj ugodne družbene in kulturne vplive pri drugih skupinah,
medtem ko lahko tretja skupina akterjev trpi negativne okoljske vplive.
Podatke o vplivih je treba »dekodirati« v uporabne informacije pri od-
ločitvah in načrtovanju turizma. Omogočiti je treba zanesljivo orodje za
napovedovanje in načrtovanje prihodnjih dogodkov. Sodelovanje med
akterji je zato ključnega pomena.
Pizam, Uriely in Reichel (2000) dokazujejo, da odnosi med domači-
ni in obiskovalci bistveno vplivajo na zadovoljstvo obiskovalcev s turis-
tično atrakcijo. Enako velja za turistično destinacijo. Zaradi tega je nuj-
no ukvarjati se s tem odnosom, ga celovito spremljati in razvijati v želeni
smeri. To lahko zagotovimo le s skrbnim načrtovanjem, ki vključuje vse
deležnike v sistemu turistične atrakcije, zlasti lokalno skupnost. Coccos-
sis and Constantoglou (2008) verjameta, da so turistični vplivi ključni
parameter v procesu odločanja in načrtovanja atrakcije, ta proces pa je
temelj zagotavljanja njenega trajnostnega razvoja. Zaznavanje turističnih
vplivov na ravni lokalne skupnosti je večje tam, kjer je dosežena višja stop-
nja razvoja turizma. O tem pričajo rezultati raziskav A. Diedrich in E.
Garcia-Buades (2009). Tudi drugi avtorji (Nunkoo, Ramkissoon, Gur-
soy in Chi, 2009) opažajo, da se zaznavanje turističnih vplivov razlikuje
med bolj ali manj razvitimi atrakcijami oz. destinacijami. Dvomijo celo
v to, da je v različno razvitih okoljih možno uporabljati enake modele in
