Page 89 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 89
Turistični vplivi in turistične atrakcije 89
tehnike spremljanja vplivov. Najpogostejši spremenljivki, ki ju merijo v
nedavnih študijah, sta vpliv turizma na kakovost življenja prebivalcev in
njihova podpora nadaljnjemu turističnemu razvoju (Deery, Jago in Fred-
line, 2012). Pri tem ugotavljajo, da je podpora domačinov pogojena tudi
z njihovo vključ enostjo in upoštevanjem v procesu načrtovanja in razvo-
ja turizma.
Merjenje vplivov turizma z uporabo zgolj kvantitativnih pristopov
pogosto ne daje ustreznih informacij, saj se zaznajo le simptomi, ni pa
globljega razumevanja razlogov in vzrokov za nastalo situacijo. Zato razis-
kovalci za ugotavljanje in spremljanje vplivov turizma priporočajo kom-
binacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod, kar lahko odstre nekate-
ra pomembna vprašanja, ne pa zgolj kaže na simptome, ki jih lahko nato
menedžment, v najboljšem primeru, le površinsko sanira.
Trajnostni razvoj turizma je dolgoročen proces in ne enkratni dose-
žek menedžmenta, ki stremi k uravnavanju interesov številnih deležni-
kov na destinaciji. Jasno je, da se njihovi interesi precej razlikujejo in da
je lahko njihovo sodelovanje v procesu odločanja različno zastopano, po-
membno pa je, da menedžment zazna in razume njihove interese.
Področje turističnih vplivov je eno od najbolj obravnavanih v aka-
demske sferi in praksi, pa vendar je še veliko priložnosti za napredek gle-
de iskanja načinov in poti do učinkovitega sodelovalnega ozračja ter me-
tod za vzpostavljanje pogojev za konstruktivni dialog med načrtovalci in
vsemi drugimi deležniki. Poleg samih turističnih vplivov je nujno potreb-
no razumeti vrednote, občutke, navade in odnose, na podlagi katerih se
turistični vplivi oblikujejo, ter kako in zakaj jih posamezni deležniki za-
znavajo. V veliko korist bi bilo poiskati načine, kako predstaviti koristi
razvoja turizma skozi marketinške in menedžerske tehnike, da bi zago-
tovili sodelovanje akterjev. Prav tako bi bila koristna oblikovanje merlji-
vih ciljev za vse turistične aktivnosti in ustvarjanje pogojev za sodeloval-
no načrtovanje.
Glede na to, da so turistični viri (družbeni, gospodarski in okoljski)
izjemno kompleksni in medsebojno povezani, je treba izpostaviti tudi he-
terogenost v zaznavanju teh vplivov pri različnih deležnikih. Tudi zno-
traj iste skupine deležnikov študije kažejo na razlike v zaznavah. O tem
poročajo številni raziskovalci te problematike (npr. Brunt in Courtney,
1999; Perez in Nadal, 2005; Wang, Pfister in Morais, 2006). Zato razu-
mevanje in vpetost vseh akterjev pripomore k učinkovitejšem odzivu. Se-
veda je govora o proaktivnem odzivu, ki za razliko od navadnega (aktiv-
nega) omogoča vnaprejšnjo reakcijo subjekta na podlagi predvidevanja in
preteklih izkušenj. Proaktivni pristop pomeni predvidevanje dogodkov
tehnike spremljanja vplivov. Najpogostejši spremenljivki, ki ju merijo v
nedavnih študijah, sta vpliv turizma na kakovost življenja prebivalcev in
njihova podpora nadaljnjemu turističnemu razvoju (Deery, Jago in Fred-
line, 2012). Pri tem ugotavljajo, da je podpora domačinov pogojena tudi
z njihovo vključ enostjo in upoštevanjem v procesu načrtovanja in razvo-
ja turizma.
Merjenje vplivov turizma z uporabo zgolj kvantitativnih pristopov
pogosto ne daje ustreznih informacij, saj se zaznajo le simptomi, ni pa
globljega razumevanja razlogov in vzrokov za nastalo situacijo. Zato razis-
kovalci za ugotavljanje in spremljanje vplivov turizma priporočajo kom-
binacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod, kar lahko odstre nekate-
ra pomembna vprašanja, ne pa zgolj kaže na simptome, ki jih lahko nato
menedžment, v najboljšem primeru, le površinsko sanira.
Trajnostni razvoj turizma je dolgoročen proces in ne enkratni dose-
žek menedžmenta, ki stremi k uravnavanju interesov številnih deležni-
kov na destinaciji. Jasno je, da se njihovi interesi precej razlikujejo in da
je lahko njihovo sodelovanje v procesu odločanja različno zastopano, po-
membno pa je, da menedžment zazna in razume njihove interese.
Področje turističnih vplivov je eno od najbolj obravnavanih v aka-
demske sferi in praksi, pa vendar je še veliko priložnosti za napredek gle-
de iskanja načinov in poti do učinkovitega sodelovalnega ozračja ter me-
tod za vzpostavljanje pogojev za konstruktivni dialog med načrtovalci in
vsemi drugimi deležniki. Poleg samih turističnih vplivov je nujno potreb-
no razumeti vrednote, občutke, navade in odnose, na podlagi katerih se
turistični vplivi oblikujejo, ter kako in zakaj jih posamezni deležniki za-
znavajo. V veliko korist bi bilo poiskati načine, kako predstaviti koristi
razvoja turizma skozi marketinške in menedžerske tehnike, da bi zago-
tovili sodelovanje akterjev. Prav tako bi bila koristna oblikovanje merlji-
vih ciljev za vse turistične aktivnosti in ustvarjanje pogojev za sodeloval-
no načrtovanje.
Glede na to, da so turistični viri (družbeni, gospodarski in okoljski)
izjemno kompleksni in medsebojno povezani, je treba izpostaviti tudi he-
terogenost v zaznavanju teh vplivov pri različnih deležnikih. Tudi zno-
traj iste skupine deležnikov študije kažejo na razlike v zaznavah. O tem
poročajo številni raziskovalci te problematike (npr. Brunt in Courtney,
1999; Perez in Nadal, 2005; Wang, Pfister in Morais, 2006). Zato razu-
mevanje in vpetost vseh akterjev pripomore k učinkovitejšem odzivu. Se-
veda je govora o proaktivnem odzivu, ki za razliko od navadnega (aktiv-
nega) omogoča vnaprejšnjo reakcijo subjekta na podlagi predvidevanja in
preteklih izkušenj. Proaktivni pristop pomeni predvidevanje dogodkov
