Page 94 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Turistične atrakcije

stoletja, ko se posamezniki v družbi začnejo zavedati prednosti načrtne-

ga delovanja. Sociološke raziskave in razprave k temu pripomorejo na na-

čin, da utopijo o turizmu »raztrgajo« sredi 70-ih in 80-ih let, ko avtorji

konfliktnih teorij, kot so Boorstin (1964), Turner in Ash (1975), opozarja-

jo na »turistične horde« (asociacija na množični turizem) in sociološke

deviacije kot rezultat nenačrtovanega razvoja turizma. Konfliktne teori-

je uničujejo »mit« o turizmu kot univerzalnemu nosilcu miru in sodelo-

vanja med narodi ter širitvi pozitivnih vrednot. Opozarjajo na kulturne

paradokse, izzvane s prihodom turistov in turističnim razvojem, nasprot-

je vrednot, rušenje socialnega ravnovesja ipd. Prvič se začnemo spraševa-

ti o kulturni komercializaciji, promociji lažne avtentičnosti, proizvodnji

stereotipov in družbeni anomiji. Vse to krepi zavedanje družbe o posle-

94 dicah nenačrtovanega turizma in njegovih vplivih na naravno in družbe-
no okolje.

Sredi 90-ih let prejšnjega stoletja se pojavi izraz »optimalni razvoj tu-

rizma«, ki nakazuje na iskanje ravnovesja med zmogljivostmi in ohran-

janjem sedanjega stanja v okolju. To je čas, ko se začnemo še bolj zavedati

nenehnih sprememb na trgu in pomena pravočasnega odziva nanje. Sis-

temski pristop pri načrtovanju turizma (destinacije) postaja metoda or-

ganizacije menedžmenta na vseh področjih (marketing, informiranje,

transport itn.). Vse bolj se v načrtovanje vključuje lokalno prebivalstvo,

ker se destinacijski menedžment zaveda pomena javno-zasebnega part-

nerstva (sobivanje, sodelovanje, soustvarjanje) (Vodeb, 2014, str. 93–94).

Eden ključnih elementov načrtovanja v turizmu je ciljno usmerjen

proces odločanja, kjer gre za medsebojno povezane odločitve. Tudi v tem

segmentu lahko ugotavljamo sistemsko naravo v funkciji načrtovanja me-

nedžmenta, saj lahko sklepamo, da medsebojna povezanost odločitev v

procesu načrtovanja pomeni, da vsaka odločitev in aktivnost na nek na-

čin vplivata na vsak element v sistemu turistične atrakcije. Načrtovanje je

tako vedno ciljno orientirano na prihodnost in neko želeno stanje, v ve-

liki meri pa gre za usklajevalno vlogo načrtovanja. V sistemu atrakcij na-

mreč nastopa vrsta medsebojno odvisnih elementov, ki pa imajo zaradi

različnih interesov, virov in ciljev tendenco razdrobljenosti, neusklajenos-

ti in posledično neučinkovitosti. Spomnimo se, da ima turist danes zelo

visoka pričakovanja. Preprosto si želi celovito turistično izkušnjo. Da bi

to dosegli, mora menedžment turistične atrakcije povezati in optimizira-

ti delovanje vseh njenih elementov, da bi zagotovil usklajeno in učinko-

vito delovanje atrakcije, kar bo obiskovalec doživljal kot celovito turistič-

no izkušnjo.