Page 48 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 48
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
natančno merijo porabe vode, energije, toksičnih in drugih emisij in so
postavljeni v relacijo z ekonomskimi merili posameznega podjetja (Rao
idr. 2009). Pristopi potrebujejo odprt dostop do notranjih okoljskih po-
datkov v podjetju. To je omogočeno modelom, kot so EMAS, ISO, ki
so interno usmerjeni. Primer tako skrbnega spremljanja okoljske uspeš-
nosti znotraj podjetja so notranje presoje po ISO 14001. V tem postop-
ku se ugotavlja, koliko so v podjetju uspeli uskladiti delovanje zahtevam
standarda (Vujoševič 2006). Zunanji kvalificirani presojevalci ugotavlja-
jo okoljsko uspešnost podjetja. Ker je cilj podjetja pridobitev certifika-
ta, ki ga tak presojevalec lahko podeli, podjetja presojevalcem omogoči-
jo dostop do vseh potrebnih okoljskih in drugih podatkov v podjetju. Za
najbolj verodostojno določevanje okoljske uspešnosti so ključni pristopi
tako kvalitativne kot kvantitativne metodologije, kjer se za vsako podje-
48 tje posebej natančno spremlja porabo virov (energije, vode, surovin), emi-
sije vseh onesnaževal (voda, zrak, tla, odpadki), emisije toksičnih snovi,
hrupa (ISO 14001; Rao idr. 2009). Teh pristopov se lahko poslužijo le po-
samezniki, kot so presojevalci, ker jim podjetja to omogočajo. Gre za t. i.
pristope znotraj podjetij. Med pristopi te vrste je zanimiv tudi ta, ki je nas-
tal kot rezultat sodelovanja nemške okoljske agencije in nemških vladnih
institucij in sloni tako na osnovah ISO 14001 kot na EMAS-u. Čeprav
niti ISO niti EMAS od podjetij ne zahtevata oblikovanje kazalnikov, to
ogrodje podpira in razvija svoje lastne okoljske kazalnike, ki so podlaga
za evalvacijo okoljskega delovanja podjetja. Po tem sistemu so tako kazal-
niki razdeljeni v tri glavne skupine: kazalniki okoljskega delovanja, ka-
zalniki okoljskega managementa in kazalniki stanja okolja. Ti služijo kot
vodilo podjetjem v procesu odločanja s tem, da zahtevajo dosledno spre-
mljanje informacij o porabi vode, emisijah v zrak, porabi energije ipd. Vo-
dijo k merjenju aktualnega okoljskega delovanja kot tudi nadzoru nad de-
javnostmi (finančnimi kot podpornimi ukrepi), ki jih je podjetje sprejelo
za izboljšanje svojega okoljskega delovanja. Kazalniki so tako zastavljeni,
da so sposobni meriti vpliv, ki ga ima podjetje na kvaliteto vode na bli-
žnje reke ali jezera, na kvaliteto zraka, stopnjo uničevanja gozda in stop-
njo uničevanja ozonske plasti v državi (Rao idr. 2009).
Poleg teh se vse bolj razvijajo pristopi, ki so osredotočeni na ekster-
no ocenjevanje okoljske uspešnosti (Olsthoorn idr. 2000). Eno takih je
Dow Jones Sustainability Index (DJSI), ki vsako leto k sodelovanju pova-
bi 2.500 največjih podjetij iz celega sveta, vključenih v Dow Jones Global
Total Stock Market Index. Dow Jones sodelujoča podjetja oceni po svojih
kriterijih trajnostnega poslovanja in pozitivno ocenjena podjetja uvrsti na
svoj seznam DJSI (DJSI 2011). DJSI, oblikovan za ocenjevanje trajnostne-
natančno merijo porabe vode, energije, toksičnih in drugih emisij in so
postavljeni v relacijo z ekonomskimi merili posameznega podjetja (Rao
idr. 2009). Pristopi potrebujejo odprt dostop do notranjih okoljskih po-
datkov v podjetju. To je omogočeno modelom, kot so EMAS, ISO, ki
so interno usmerjeni. Primer tako skrbnega spremljanja okoljske uspeš-
nosti znotraj podjetja so notranje presoje po ISO 14001. V tem postop-
ku se ugotavlja, koliko so v podjetju uspeli uskladiti delovanje zahtevam
standarda (Vujoševič 2006). Zunanji kvalificirani presojevalci ugotavlja-
jo okoljsko uspešnost podjetja. Ker je cilj podjetja pridobitev certifika-
ta, ki ga tak presojevalec lahko podeli, podjetja presojevalcem omogoči-
jo dostop do vseh potrebnih okoljskih in drugih podatkov v podjetju. Za
najbolj verodostojno določevanje okoljske uspešnosti so ključni pristopi
tako kvalitativne kot kvantitativne metodologije, kjer se za vsako podje-
48 tje posebej natančno spremlja porabo virov (energije, vode, surovin), emi-
sije vseh onesnaževal (voda, zrak, tla, odpadki), emisije toksičnih snovi,
hrupa (ISO 14001; Rao idr. 2009). Teh pristopov se lahko poslužijo le po-
samezniki, kot so presojevalci, ker jim podjetja to omogočajo. Gre za t. i.
pristope znotraj podjetij. Med pristopi te vrste je zanimiv tudi ta, ki je nas-
tal kot rezultat sodelovanja nemške okoljske agencije in nemških vladnih
institucij in sloni tako na osnovah ISO 14001 kot na EMAS-u. Čeprav
niti ISO niti EMAS od podjetij ne zahtevata oblikovanje kazalnikov, to
ogrodje podpira in razvija svoje lastne okoljske kazalnike, ki so podlaga
za evalvacijo okoljskega delovanja podjetja. Po tem sistemu so tako kazal-
niki razdeljeni v tri glavne skupine: kazalniki okoljskega delovanja, ka-
zalniki okoljskega managementa in kazalniki stanja okolja. Ti služijo kot
vodilo podjetjem v procesu odločanja s tem, da zahtevajo dosledno spre-
mljanje informacij o porabi vode, emisijah v zrak, porabi energije ipd. Vo-
dijo k merjenju aktualnega okoljskega delovanja kot tudi nadzoru nad de-
javnostmi (finančnimi kot podpornimi ukrepi), ki jih je podjetje sprejelo
za izboljšanje svojega okoljskega delovanja. Kazalniki so tako zastavljeni,
da so sposobni meriti vpliv, ki ga ima podjetje na kvaliteto vode na bli-
žnje reke ali jezera, na kvaliteto zraka, stopnjo uničevanja gozda in stop-
njo uničevanja ozonske plasti v državi (Rao idr. 2009).
Poleg teh se vse bolj razvijajo pristopi, ki so osredotočeni na ekster-
no ocenjevanje okoljske uspešnosti (Olsthoorn idr. 2000). Eno takih je
Dow Jones Sustainability Index (DJSI), ki vsako leto k sodelovanju pova-
bi 2.500 največjih podjetij iz celega sveta, vključenih v Dow Jones Global
Total Stock Market Index. Dow Jones sodelujoča podjetja oceni po svojih
kriterijih trajnostnega poslovanja in pozitivno ocenjena podjetja uvrsti na
svoj seznam DJSI (DJSI 2011). DJSI, oblikovan za ocenjevanje trajnostne-
