Page 50 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 50
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
CEPD je primer, ko okoljski podatki »potujejo« in se preoblikuje-
jo preko mnogih podpornih institucij oz. presojevalnih agencij. Pri tem
se pojavlja vprašanje o uporabnosti in jasnosti tolikokrat predelanih po-
datkov, ki si jih te institucije prenašajo med seboj in jih po svoje urejajo
oz. predelujejo. Kot navaja Windolph (2011), obstaja veliko presojevalnih
agencij in vsaka se poslužuje različnih pristopov predvsem zato, ker ima-
jo presojevalne agencije različne percepcije o okoljskem delovanju podje-
tij ter različne interese. Tudi Schultze in Trommer (2012) razlagata, da so
verodostojna merila odvisna od razpoložljivosti podatkov kot tudi od dej-
stva, ali se jih da pridobiti neposredno od podjetij ali pa le od zunanjih in-
formacijskih virov, kot so različne presojevalne agencije, podporne in raz-
iskovalne institucije, ki posedujejo podatke. Al-Tuwaijri, Christensen in
Hughes (2004) pojasnjujejo, da mnoge raziskave uporabljajo podatke za
50 okoljsko uspešnost podjetij iz rang lestvice podjetij, ki jih vsako četrtletje
objavi raziskovalna organizacija Council on Economic Priorities (CEP)1.
Omenjeno rangiranje ocenjujejo kot nezanesljivo, ker niso dosegljivi izra-
čuni, po katerih CEP določa rangiranje podjetij glede na njihovo okolj-
sko uspešnost, pa tudi ker uteži, ki so dodeljene različnim okoljskim de-
javnikom, ne morejo biti konstantne po panogah. Poleg tega so podatki,
pridobljeni iz okoljskih poročil podjetij, bistveni za razvrstitev podjetij v
rang lestvico.
Tudi Hart in Ahuja (1996) sta v svoji raziskavi uporabila podatke, pri-
dobljene iz podporne institucije IRRC oz. njene baze podatkov CEPD.
Tudi v tej raziskavi je uporabljen isti, predhodno izdelan indeks Emissi-
ons efficiency index, ki temelji na emisijah strupenih kemikalij (TRI),
izraženih v merskih enotah za maso (lb)2 proti prihodkom podjetja v ti-
sočih dolarjev. Zmanjšanje emisij sta avtorja v omenjenem indeksu izra-
čunala kot spremembo v odstotkih od leta 1988 do 1989 za vsako podje-
tje posebej.
Al-Tuwaijri, Christensen in Hughes (2004) so za merjenje okoljske
uspešnosti podjetij v vzorcu uporabili podatke o razmerju, ki bazira na
relativni količini recikliranih nevarnih odpadkov v podjetjih. Razmer-
je predstavlja delež recikliranih nevarnih odpadkov do celotne količine
1 Council on Economic Priorities (CEP), ustanovljena leta 1969, je javna raziskovalna organizaci-
ja za izvajanje družbenega in okoljskega evidentiranja podjetij (http://sourcewatch.org/index
.php?title =Council_on_Economic_Priorities).
2 Fúnt (angleško pound; kratica lb) je merska enota za maso, ki se uporablja v anglosaškem oziroma
v imperialnem sistemu enot. Funt se deli na 16 unč in tehta natanko 0,453 592 37 kilograma (1 funt
= 0,45 kg oziroma 1 kg = 2,21 funtov) (Wikipedija. http://sl.wikipedia.org/wiki/Funt_(mera). 18.
7. 2014).
CEPD je primer, ko okoljski podatki »potujejo« in se preoblikuje-
jo preko mnogih podpornih institucij oz. presojevalnih agencij. Pri tem
se pojavlja vprašanje o uporabnosti in jasnosti tolikokrat predelanih po-
datkov, ki si jih te institucije prenašajo med seboj in jih po svoje urejajo
oz. predelujejo. Kot navaja Windolph (2011), obstaja veliko presojevalnih
agencij in vsaka se poslužuje različnih pristopov predvsem zato, ker ima-
jo presojevalne agencije različne percepcije o okoljskem delovanju podje-
tij ter različne interese. Tudi Schultze in Trommer (2012) razlagata, da so
verodostojna merila odvisna od razpoložljivosti podatkov kot tudi od dej-
stva, ali se jih da pridobiti neposredno od podjetij ali pa le od zunanjih in-
formacijskih virov, kot so različne presojevalne agencije, podporne in raz-
iskovalne institucije, ki posedujejo podatke. Al-Tuwaijri, Christensen in
Hughes (2004) pojasnjujejo, da mnoge raziskave uporabljajo podatke za
50 okoljsko uspešnost podjetij iz rang lestvice podjetij, ki jih vsako četrtletje
objavi raziskovalna organizacija Council on Economic Priorities (CEP)1.
Omenjeno rangiranje ocenjujejo kot nezanesljivo, ker niso dosegljivi izra-
čuni, po katerih CEP določa rangiranje podjetij glede na njihovo okolj-
sko uspešnost, pa tudi ker uteži, ki so dodeljene različnim okoljskim de-
javnikom, ne morejo biti konstantne po panogah. Poleg tega so podatki,
pridobljeni iz okoljskih poročil podjetij, bistveni za razvrstitev podjetij v
rang lestvico.
Tudi Hart in Ahuja (1996) sta v svoji raziskavi uporabila podatke, pri-
dobljene iz podporne institucije IRRC oz. njene baze podatkov CEPD.
Tudi v tej raziskavi je uporabljen isti, predhodno izdelan indeks Emissi-
ons efficiency index, ki temelji na emisijah strupenih kemikalij (TRI),
izraženih v merskih enotah za maso (lb)2 proti prihodkom podjetja v ti-
sočih dolarjev. Zmanjšanje emisij sta avtorja v omenjenem indeksu izra-
čunala kot spremembo v odstotkih od leta 1988 do 1989 za vsako podje-
tje posebej.
Al-Tuwaijri, Christensen in Hughes (2004) so za merjenje okoljske
uspešnosti podjetij v vzorcu uporabili podatke o razmerju, ki bazira na
relativni količini recikliranih nevarnih odpadkov v podjetjih. Razmer-
je predstavlja delež recikliranih nevarnih odpadkov do celotne količine
1 Council on Economic Priorities (CEP), ustanovljena leta 1969, je javna raziskovalna organizaci-
ja za izvajanje družbenega in okoljskega evidentiranja podjetij (http://sourcewatch.org/index
.php?title =Council_on_Economic_Priorities).
2 Fúnt (angleško pound; kratica lb) je merska enota za maso, ki se uporablja v anglosaškem oziroma
v imperialnem sistemu enot. Funt se deli na 16 unč in tehta natanko 0,453 592 37 kilograma (1 funt
= 0,45 kg oziroma 1 kg = 2,21 funtov) (Wikipedija. http://sl.wikipedia.org/wiki/Funt_(mera). 18.
7. 2014).
