Page 52 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 52
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
materialu, energiji, povečanju donosov, višji dobičkovnosti313 in tržnega
deleža (GEMI 1998), zato raziskovalci organizacije GEMI (Global En-
vironmental Management Initiative) ugotavljajo, da je potrebno podat-
ke okoljske uspešnosti postaviti v relacijo s poslovnimi kazalniki. Prav
tako raziskovalci, ki testirajo metodologijo za ocenjevanje okoljskega vpli-
va podjetij in njihove odvisnosti od ekosistemskih storitev4 (WBCSD
2009b), poudarjajo, da so orodja za ekosistemsko vrednotenje v podjetjih
povezana s podjetniško-okoljskim računovodstvom, ocenami okoljskega
in finančnega poslovanja podjetij in vrednotenjem podjetij.
Raziskava Olsthoorn idr. (2000) razpravlja o okoljskih kazalnikih, s
katerimi bi lahko primerjali okoljsko uspešnost podjetij, uporabljali pa bi
jih lahko tako podjetja kot zunanji uporabniki. Študija bazira na evrop-
skem raziskovalnem projektu, MEPI5 (Measuring Environmental Perfor-
52 mance in Industry). Kot navajajo avtorji, se iniciative, ki se osredotočajo
na eksterno preverjanje okoljske uspešnosti, usmerjajo na bolj homoge-
no uporabo okoljskih kazalnikov. Predvsem je prisotna potreba po večji
standardizaciji in eko učinkovitosti, potreba po ožjih, a globljih analizah
glavnih področij okoljskega delovanja. Pojasnjujejo tudi, da bi podjetja
morala razviti fizične kazalnike v obsežni kategoriji resursov, ki odražajo
zahteve trajnostnega razvoja, predvsem eko učinkovitosti, in da so lahko
tudi izračunani na bazi dostopnih podatkov. Ti bazirajo na bolj razdrob-
ljenimi oz. nepovezanimi kazalniki, ki se trenutno uporabljajo v podjetijh
in industrijskih panogah. Prav tako omenjeni avtorji priporočajo temelj-
no usmeritev, ki priporoča, da morajo biti kazalniki, kolikor je mogoče,
enostavni in le toliko kompleksni, kolikor je nujno potrebno.
Analiza podatkov okoljske uspešnosti iz raziskave MEPI usmerja k
priporočilu, da naj majhno število okoljskih kazalnikov omogoča relativ-
no dobro predstavitev splošne okoljske uspešnosti podjetja. Za podjetja
panoge papirne industrije, umetnih gnojil in električne energije so tako
uporabili naslednje okoljske kazalnike: skupni odpadki; emisije SO2,
NOx in CO2 v zrak; dušik, fosfor, kemijska poraba kisika (KPK) kot
3 Izraz dobičkovnost (ang. Profitability) je primernejši od izraza dobičkonosnost (SAM http://
www.sam-d.si/Izrazi.aspx).
4 MEA, Millennium Ecosystem Assessment (2005), je zastavil koncept ekosistemskih storitev in
postavil človeško blagostanje oz. dobro počutje (human well-being) kot prednostno pri vred-
notenju ekosistemov.
5 MEPI projekt (Measuring Environmental Performance of Industry) se je odvijal s sodelovanjem
raziskovalcev iz šestih držav EU, koordiniran s strani SPRU (Univ. of Sussex, UK), in potekal v ok-
viru Četrtega okvirnega programa (Okolje in podnebje) DGXII Evropske komisije.
materialu, energiji, povečanju donosov, višji dobičkovnosti313 in tržnega
deleža (GEMI 1998), zato raziskovalci organizacije GEMI (Global En-
vironmental Management Initiative) ugotavljajo, da je potrebno podat-
ke okoljske uspešnosti postaviti v relacijo s poslovnimi kazalniki. Prav
tako raziskovalci, ki testirajo metodologijo za ocenjevanje okoljskega vpli-
va podjetij in njihove odvisnosti od ekosistemskih storitev4 (WBCSD
2009b), poudarjajo, da so orodja za ekosistemsko vrednotenje v podjetjih
povezana s podjetniško-okoljskim računovodstvom, ocenami okoljskega
in finančnega poslovanja podjetij in vrednotenjem podjetij.
Raziskava Olsthoorn idr. (2000) razpravlja o okoljskih kazalnikih, s
katerimi bi lahko primerjali okoljsko uspešnost podjetij, uporabljali pa bi
jih lahko tako podjetja kot zunanji uporabniki. Študija bazira na evrop-
skem raziskovalnem projektu, MEPI5 (Measuring Environmental Perfor-
52 mance in Industry). Kot navajajo avtorji, se iniciative, ki se osredotočajo
na eksterno preverjanje okoljske uspešnosti, usmerjajo na bolj homoge-
no uporabo okoljskih kazalnikov. Predvsem je prisotna potreba po večji
standardizaciji in eko učinkovitosti, potreba po ožjih, a globljih analizah
glavnih področij okoljskega delovanja. Pojasnjujejo tudi, da bi podjetja
morala razviti fizične kazalnike v obsežni kategoriji resursov, ki odražajo
zahteve trajnostnega razvoja, predvsem eko učinkovitosti, in da so lahko
tudi izračunani na bazi dostopnih podatkov. Ti bazirajo na bolj razdrob-
ljenimi oz. nepovezanimi kazalniki, ki se trenutno uporabljajo v podjetijh
in industrijskih panogah. Prav tako omenjeni avtorji priporočajo temelj-
no usmeritev, ki priporoča, da morajo biti kazalniki, kolikor je mogoče,
enostavni in le toliko kompleksni, kolikor je nujno potrebno.
Analiza podatkov okoljske uspešnosti iz raziskave MEPI usmerja k
priporočilu, da naj majhno število okoljskih kazalnikov omogoča relativ-
no dobro predstavitev splošne okoljske uspešnosti podjetja. Za podjetja
panoge papirne industrije, umetnih gnojil in električne energije so tako
uporabili naslednje okoljske kazalnike: skupni odpadki; emisije SO2,
NOx in CO2 v zrak; dušik, fosfor, kemijska poraba kisika (KPK) kot
3 Izraz dobičkovnost (ang. Profitability) je primernejši od izraza dobičkonosnost (SAM http://
www.sam-d.si/Izrazi.aspx).
4 MEA, Millennium Ecosystem Assessment (2005), je zastavil koncept ekosistemskih storitev in
postavil človeško blagostanje oz. dobro počutje (human well-being) kot prednostno pri vred-
notenju ekosistemov.
5 MEPI projekt (Measuring Environmental Performance of Industry) se je odvijal s sodelovanjem
raziskovalcev iz šestih držav EU, koordiniran s strani SPRU (Univ. of Sussex, UK), in potekal v ok-
viru Četrtega okvirnega programa (Okolje in podnebje) DGXII Evropske komisije.
