Page 49 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 49
Okoljska uspešnost podjetij 49
ga delovanja podjetij, pri svojem ocenjevanju podjetij uporablja predvsem
sekundarne vire, kot so letna in okoljska poročila, interna glasila, sple-
tne strani podjetij, ki so v glavnem odraz samoevalvacije podjetij. Anali-
zira tudi informacije, objavljene o podjetjih v tiskanih in drugih medijih.
Zbrani podatki za DJSI slonijo tudi na samoevalvaciji podjetij z uporabo
vprašalnika. Za ta indeks je značilno, da ne išče sam naključnega vzorca
podjetij za obravnavo, ampak se podjetja sama javijo na ocenjevanje. Prav
zato lahko predpostavljamo, da imajo podjetja, zainteresirana za osvojitev
DJSI, svoja okoljska poročila in ostale podatke zelo dobro pripravljene.
Poleg DJSI se pojavljajo tudi drugi pristopi za eksterno vrednotenje
okoljskega delovanja podjetij, kar nakazuje literatura kot npr. Eko-BTC
(2012), Filbeck in Gorman (2004), GEMI (1998), Hart in Ahuja (1996),
King in Lenox (2001), Olsthoorn idr. (2000), Waage, Stewart in Ar-
mstrong (2008), Warhurst (2002), WBCSD (2009a), WBCSD (2009b).
V nadaljevanju predstavljamo nekaj pristopov, ki se najpogosteje
omenjajo v strokovni literaturi.
Filbeck in Gorman (2004) v svojem članku omenjata Emissions Ef-
ficiency Index, ki ga pripravlja IRRC (Investor Responsibility Resear-
ch Center). Ta postavi v razmerje toksične emisije s prihodki podjetja.
Visoka vrednost indeksa lahko nakazuje, da podjetja delujejo v panogi z
relativno visoko stopnjo emisij strupenih onesnaževal. Visoka vrednost
indeksa v primerjavi z drugimi podjetij iste panoge lahko nakazuje, da
ima podjetje več toksično intenzivnih dejavnosti in da je manj učinkovi-
to v zmanjšanju emisij toksičnih snovi oz. zmanjšanju toksičnih snovi v
svojem proizvodnem procesu v primerjavi z drugimi podjetji te panoge.
Omenjeni raziskovalni center IRRC ima svojo baze podatkov »Corpo-
rate Environmental Profiles Database (CEPD)«. Ta spletna baza vsebu-
je informacije iz okoljskih zapisov baze podjetij »Standard & Poor’s 500
Index companies«. Slednja sloni na okoljskih podatkih, pridobljenih iz
podporne institucije »The Corporate Benchmarking Service«. Ta zbi-
ra surove okoljske podatke od 20 državnih agencij in jih preoblikuje tako,
da jih druge institucije lažje uporabljajo. IRRC nato uporabi te transfor-
mirane podatke in pripravi indekse, s katerimi lahko primerja podjetja
znotraj ene panoge, prav tako lahko naredi analizo trenda za posamezno
podjetje. Indeks se pripravi za vsako leto posebej oz. se izračuna za določe-
no obdobje kot v primeru te raziskave za obdobje treh let (1996 do 1998).
CEPD uporablja prihodke kot pokazatelj velikosti podjetja in izračuna
vrednost indeksa za vsako podjetje znotraj posamezne panoge (Filbeck in
Gorman 2004).
ga delovanja podjetij, pri svojem ocenjevanju podjetij uporablja predvsem
sekundarne vire, kot so letna in okoljska poročila, interna glasila, sple-
tne strani podjetij, ki so v glavnem odraz samoevalvacije podjetij. Anali-
zira tudi informacije, objavljene o podjetjih v tiskanih in drugih medijih.
Zbrani podatki za DJSI slonijo tudi na samoevalvaciji podjetij z uporabo
vprašalnika. Za ta indeks je značilno, da ne išče sam naključnega vzorca
podjetij za obravnavo, ampak se podjetja sama javijo na ocenjevanje. Prav
zato lahko predpostavljamo, da imajo podjetja, zainteresirana za osvojitev
DJSI, svoja okoljska poročila in ostale podatke zelo dobro pripravljene.
Poleg DJSI se pojavljajo tudi drugi pristopi za eksterno vrednotenje
okoljskega delovanja podjetij, kar nakazuje literatura kot npr. Eko-BTC
(2012), Filbeck in Gorman (2004), GEMI (1998), Hart in Ahuja (1996),
King in Lenox (2001), Olsthoorn idr. (2000), Waage, Stewart in Ar-
mstrong (2008), Warhurst (2002), WBCSD (2009a), WBCSD (2009b).
V nadaljevanju predstavljamo nekaj pristopov, ki se najpogosteje
omenjajo v strokovni literaturi.
Filbeck in Gorman (2004) v svojem članku omenjata Emissions Ef-
ficiency Index, ki ga pripravlja IRRC (Investor Responsibility Resear-
ch Center). Ta postavi v razmerje toksične emisije s prihodki podjetja.
Visoka vrednost indeksa lahko nakazuje, da podjetja delujejo v panogi z
relativno visoko stopnjo emisij strupenih onesnaževal. Visoka vrednost
indeksa v primerjavi z drugimi podjetij iste panoge lahko nakazuje, da
ima podjetje več toksično intenzivnih dejavnosti in da je manj učinkovi-
to v zmanjšanju emisij toksičnih snovi oz. zmanjšanju toksičnih snovi v
svojem proizvodnem procesu v primerjavi z drugimi podjetji te panoge.
Omenjeni raziskovalni center IRRC ima svojo baze podatkov »Corpo-
rate Environmental Profiles Database (CEPD)«. Ta spletna baza vsebu-
je informacije iz okoljskih zapisov baze podjetij »Standard & Poor’s 500
Index companies«. Slednja sloni na okoljskih podatkih, pridobljenih iz
podporne institucije »The Corporate Benchmarking Service«. Ta zbi-
ra surove okoljske podatke od 20 državnih agencij in jih preoblikuje tako,
da jih druge institucije lažje uporabljajo. IRRC nato uporabi te transfor-
mirane podatke in pripravi indekse, s katerimi lahko primerja podjetja
znotraj ene panoge, prav tako lahko naredi analizo trenda za posamezno
podjetje. Indeks se pripravi za vsako leto posebej oz. se izračuna za določe-
no obdobje kot v primeru te raziskave za obdobje treh let (1996 do 1998).
CEPD uporablja prihodke kot pokazatelj velikosti podjetja in izračuna
vrednost indeksa za vsako podjetje znotraj posamezne panoge (Filbeck in
Gorman 2004).
