Page 122 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 122
bara Zorman
Spoznavanje filma kot umetniškega medija in predmeta poučevanja
V okviru seminarskega dela pri predmetu Uvod v književnost so študentje
(število: 45) spoznavali filmsko teorijo, zgodovino in žanre ter filmsko vzgojo.
Skupine so lahko izbirale med teoretičnim in empiričnim raziskovalnim pri-
stopom k tematiki. V okviru teoretičnega pristopa, za katerega se je odločil
večji delež udeležencev, so študentje pripravili predstavitve: v teh so najprej
posredovali pojme s področja filmske produkcije, recepcije, teorije in kriti-
ke. Pregled filmskega medija se je nadaljeval z vpogledom v dobro stoletje
filmske zgodovine in s pregledom filmskih žanrov, pri čemer je bil posebej iz-
postavljen slovenski kontekst. Študentje so obširno predstavili tudi animirani
film in njegovo vlogo pri pouku in spoznavanje ter izdelovanje optičnih igrač.
V zaključnem delu so študentje spoznali zgodovino filmske vzgoje na Sloven-
skem in pozitivne učinke filmske vzgoje ter ovire, ki preprečujejo njeno inte-
gracijo v delo vzgojno-izobraževalnih zavodov. V navodilih za predstavitve je
bilo poudarjeno, da je zaželena smiselna interakcija med verbalno, tj. govor-
no posredovanimi informacijami in njihovo predstavitvijo oz. interpretacijo
z avdio-vizualnim gradivom (inserti iz filmov) – ta postopek je bil ilustriran z
gradivom in primeri.
Nekateri študenti so opravili tudi poskus empirične raziskave izkušenj s
filmsko vzgojo, in sicer so raziskovali izkušnje študentov UP Pedagoške fakul-
tete in treh razrednih učiteljic iz obalno-kraške regije s filmsko vzgojo. Empi-
rični del raziskave, ki se je nanašal na študente, so izvedle s spletnim anketnim
vprašalnikom, ki so ga oblikovale na spletni strani 1ka. Povezavo do vprašalni-
ka so delile s sošolci preko spletnega omrežja Facebook. V raziskovalni vzorec
je bilo vključenih 22 študentov 1. letnika programa Razredni pouk Pedagoške
fakultete Univerze na Primorskem. Uporabile so spletni anketni vprašalnik, ki
je bil sestavljen iz petih vprašanj in treh podvprašanj. Vprašanja so se nanaša-
la na uporabo filmske vzgoje v osnovnih šolah. Zbrane podatke so obdelale
kvantitativno in kvalitativno. Največ študentov, ki so sodelovali v spletni an-
keti, se je šolalo v primorski regiji (41 ). Odgovori na prvo vprašanje, ki je
preverjalo, ali so bili študentje v času osnovnošolskega izobraževanja dele-
žni filmske vzgoje, so pokazali, da jih je večji del (59 ) ni bil deležen. Drugo
vprašanje je bilo odprtega tipa in je poizvedovalo po načinih filmske vzgo-
je, ki so je bili deležni vprašanci. Ti so v odgovorih večinoma navajali oglede
filmov in pogovore o njih. Ostali odgovori so navajali: likovno poustvarjanje,
delavnice, snemanje kratkih videov. Nekateri študentje so imeli v osnovni šo-
li izbirni predmet, ki je obravnaval filmsko vzgojo. Eden izmed študentov je
navedel tudi srečanje s filmskimi ustvarjalci. Tretje vprašanje je poizvedova-
120
Spoznavanje filma kot umetniškega medija in predmeta poučevanja
V okviru seminarskega dela pri predmetu Uvod v književnost so študentje
(število: 45) spoznavali filmsko teorijo, zgodovino in žanre ter filmsko vzgojo.
Skupine so lahko izbirale med teoretičnim in empiričnim raziskovalnim pri-
stopom k tematiki. V okviru teoretičnega pristopa, za katerega se je odločil
večji delež udeležencev, so študentje pripravili predstavitve: v teh so najprej
posredovali pojme s področja filmske produkcije, recepcije, teorije in kriti-
ke. Pregled filmskega medija se je nadaljeval z vpogledom v dobro stoletje
filmske zgodovine in s pregledom filmskih žanrov, pri čemer je bil posebej iz-
postavljen slovenski kontekst. Študentje so obširno predstavili tudi animirani
film in njegovo vlogo pri pouku in spoznavanje ter izdelovanje optičnih igrač.
V zaključnem delu so študentje spoznali zgodovino filmske vzgoje na Sloven-
skem in pozitivne učinke filmske vzgoje ter ovire, ki preprečujejo njeno inte-
gracijo v delo vzgojno-izobraževalnih zavodov. V navodilih za predstavitve je
bilo poudarjeno, da je zaželena smiselna interakcija med verbalno, tj. govor-
no posredovanimi informacijami in njihovo predstavitvijo oz. interpretacijo
z avdio-vizualnim gradivom (inserti iz filmov) – ta postopek je bil ilustriran z
gradivom in primeri.
Nekateri študenti so opravili tudi poskus empirične raziskave izkušenj s
filmsko vzgojo, in sicer so raziskovali izkušnje študentov UP Pedagoške fakul-
tete in treh razrednih učiteljic iz obalno-kraške regije s filmsko vzgojo. Empi-
rični del raziskave, ki se je nanašal na študente, so izvedle s spletnim anketnim
vprašalnikom, ki so ga oblikovale na spletni strani 1ka. Povezavo do vprašalni-
ka so delile s sošolci preko spletnega omrežja Facebook. V raziskovalni vzorec
je bilo vključenih 22 študentov 1. letnika programa Razredni pouk Pedagoške
fakultete Univerze na Primorskem. Uporabile so spletni anketni vprašalnik, ki
je bil sestavljen iz petih vprašanj in treh podvprašanj. Vprašanja so se nanaša-
la na uporabo filmske vzgoje v osnovnih šolah. Zbrane podatke so obdelale
kvantitativno in kvalitativno. Največ študentov, ki so sodelovali v spletni an-
keti, se je šolalo v primorski regiji (41 ). Odgovori na prvo vprašanje, ki je
preverjalo, ali so bili študentje v času osnovnošolskega izobraževanja dele-
žni filmske vzgoje, so pokazali, da jih je večji del (59 ) ni bil deležen. Drugo
vprašanje je bilo odprtega tipa in je poizvedovalo po načinih filmske vzgo-
je, ki so je bili deležni vprašanci. Ti so v odgovorih večinoma navajali oglede
filmov in pogovore o njih. Ostali odgovori so navajali: likovno poustvarjanje,
delavnice, snemanje kratkih videov. Nekateri študentje so imeli v osnovni šo-
li izbirni predmet, ki je obravnaval filmsko vzgojo. Eden izmed študentov je
navedel tudi srečanje s filmskimi ustvarjalci. Tretje vprašanje je poizvedova-
120
