Page 120 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 120
bara Zorman

pravo: (1) kaj je film, (2) kako se je film razvijal, (3) kaj so filmske vrste, panoge,
zvrsti oz. žanri, (4) kako film doživljamo in kako ga razumemo, (5) kako lahko
svoja doživetja filma izražamo, (6) kaj je filmski izraz oz. njegove posebnosti,
(7) kaj je film kot umetnost, (8) kako film obravnava družbena vprašanja, kako
psihološke probleme, (9) kaj je kinematografija, (10) kakšno je razmerje med
filmom in ostalimi umetnostmi (Stergel idr. 2016, 6–7). Filmska vzgoja se lahko
izvaja v šoli kot formalno izobraževanje ali izven učnih načrtov kot neformal-
no izobraževanje v kulturnih institucijah. V omenjeni strategiji je povezova-
nje VIZ in izvajalcev s področja kulture poudarjeno kot ena od najplodnejših
oblik filmsko-vzgojnega delovanja.

Na Slovenskem je cineastom po desetletjih pionirskega dela (Mirjani Bor-
čič, Joviti Podgornnik, Francetu Brenku, Tonetu Račkiju, Vitku Musku, Koniji
Steinbacherju in drugim) v začetku osemdesetih let preteklega stoletja ob
prenovi učnega načrta v pouk slovenščine uspelo vključiti tudi šest (v OŠ)
oz. deset ur (v SŠ) filmske vzgoje letno (Borčič 2007, 81). Po prenovi učne-
ga načrta slovenščine v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je vloga
filmske vzgoje skrčila: trenutno veljavni učni načrt za slovenščino (Ministr-
stvo za šolstvo in šport 2011) film obravnava predvsem v domeni primerjav
med književnimi deli in njihovimi medijskimi, gledališkimi, radijskimi in film-
skimi adaptacijami, pri čemer ne izpostavlja, kot npr. pri gledališču, specifik
filmske izraznosti. Za razliko od osemdesetih let prejšnjega stoletja torej da-
nes filmska vzgoja ni del rednega pouka slovenskih osnovnih šol. Prav tako
učenci slovenskih osnovnih šol trenutno ne morejo spoznavati filma v okviru
specifičnega izbirnega predmeta, tj. filmske vzgoje (Ministrstvo za šolstvo in
šport 2011). Pomanjkanja na tem področju skuša premostiti leta 2016 spreje-
ta Strategija razvoja nacionalnega programa filmske vzgoje, katere avtorji si
prizadevajo za »dostopnost, sistematičnost in dolgoročnost filmske vzgoje v
okviru kurikuluma in učnih načrtov«, in sicer z zasledovanjem naslednjih ci-
ljev: (a) Ozaveščanje širše javnosti o pomenu filmske vzgoje in njena promo-
cija; (b) Kontinuirano in sistematično izvajanje kakovostne filmske vzgoje; (c)
Večja (cenovna in regijska) dostopnost kakovostnih programov filmske vzgo-
je; (d) Vključitev filmskih in avdio-vizualnih vsebin v učne načrte in vzgojno-
izobraževalni proces z dopolnitvami obstoječih in predlogi novih učnih načr-
tov (Stergel idr. 2016). Strategija predvideva predlog dveh učnih načrtov izbir-
nih predmetov Filmska vzgoja za gimnazijski in osnovnošolski program ter
prenovo programov umetniške gimnazije, ki je »dramsko-gledališkim pro-
gramom« v šolskem letu 2017/2018 dodala še filmskega (Šprah 2017, 162–163).
Film lahko od šolskega leta 2017/2018 dalje v okviru smeri Gledališče in film
spoznavajo dijaki treh slovenskih srednjih šol: Gimnazije Nova Gorica, Sred-

118
   115   116   117   118   119   120   121   122   123   124   125