Page 117 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 117
Uporaba IKT pri didaktiki drugih in/ali tujih jezikov
tivna konstrukcija znanja. Konstruktivizem (miselni procesi) in interakcioni-
zem (socialni procesi) sta definirala socio-kulturni pristop k učenju na splošno
in posebej učenju jezikov. Ključni elementi pristopa so usmerjenost na aktiv-
nost preko sodelovalnega skupinskega učenja in projektnega učenja, osre-
dinjenost na učečega se in na proces učenja raje kot na njegov rezultat ter
pogled na učenje jezikov kot celostno izkušnjo. V okviru tega pristopa ima-
jo pomembno vlogo IKT, ki ponujajo nova okolja za izražanje, raziskovanje
in predvsem sporazumevanje ter spodbujajo oblikovanje okolja, v katerem
skupnosti učečih se in učiteljev lahko razvijajo svoje znanje v sodelovanju z
drugimi, v dialogu, izmenjavi izkušenj in stališč (Dolci 2004; De Mauro 2007;
Borrello in Baldi 2007).
V ta namen morajo biti izpolnjeni določeni pogoji:
1. Razpolaganje z ustreznimi in primerno zmogljivimi tehnološkimi rešitva-
mi. Načrtovanje dela s pomočjo IKT je odvisno od razpoložljive tehnolo-
gije. Učitelj lahko od učečih se pričakuje izvedbo dejavnosti, ki jih omo-
goča računalniška oprema, s katero razpolaga izobraževalna institucija,
na kateri se izvaja pedagoški proces. Poleg tega lahko ponudi izvedbo
dodatnih, neobveznih dejavnosti, ki jih učeči se izvajajo doma. Pri uče-
nju na daljavo učeči se sam poskrbi za razpolaganje s primerno raču-
nalniško opremo.
2. Didaktična usposobljenost učiteljev za uporabo IKT in izvedbo dejavnosti s
pomočjo IKT ter izvedbo vrednotenja in ocenjevanja s pomočjo IKT. Učitelj
mora biti usposobljen za vodenje učečih se pri dostopanju do elektron-
skih informacij, predlagati metodologije kritičnega branja virov in biti
posrednik do ustreznega ter varnega sporazumevanja učečih se z ro-
jenimi govorci ciljnega jezika. Poznati mora spletna mesta, ki ponujajo
izbrane vsebine in do katerih obstaja za uporabnika in njegovo raču-
nalniško opremo varen dostop. Sposoben mora biti iskanja informacij v
podatkovnih zbirkah, s pomočjo brskalnika ipd. Stalno mora spremljati
razvoj programske opreme in spletnih aplikacij, ki omogočajo načrto-
vanje učnih dejavnosti, ki so zanimive in motivacijske.
Kot se je pokazalo v diskusiji s študenti, mora biti učitelj predvsem do-
ber učitelj, ki ne le načrtuje ustrezne in zanimive dejavnosti in je stro-
kovnjak na svojem področju, temveč ustvari vzdušje v razredu, ki je
sproščeno in obenem spodbudno za učenje.
3. Poznavanje potreb in motivacije učencev po/za znanju/-e jezika. Ciljne
skupine se razlikujejo po starosti in ravni sporazumevalne zmožnosti
v jeziku, posamezniki znotraj skupin še po življenjskih ciljih, motiva-
115
tivna konstrukcija znanja. Konstruktivizem (miselni procesi) in interakcioni-
zem (socialni procesi) sta definirala socio-kulturni pristop k učenju na splošno
in posebej učenju jezikov. Ključni elementi pristopa so usmerjenost na aktiv-
nost preko sodelovalnega skupinskega učenja in projektnega učenja, osre-
dinjenost na učečega se in na proces učenja raje kot na njegov rezultat ter
pogled na učenje jezikov kot celostno izkušnjo. V okviru tega pristopa ima-
jo pomembno vlogo IKT, ki ponujajo nova okolja za izražanje, raziskovanje
in predvsem sporazumevanje ter spodbujajo oblikovanje okolja, v katerem
skupnosti učečih se in učiteljev lahko razvijajo svoje znanje v sodelovanju z
drugimi, v dialogu, izmenjavi izkušenj in stališč (Dolci 2004; De Mauro 2007;
Borrello in Baldi 2007).
V ta namen morajo biti izpolnjeni določeni pogoji:
1. Razpolaganje z ustreznimi in primerno zmogljivimi tehnološkimi rešitva-
mi. Načrtovanje dela s pomočjo IKT je odvisno od razpoložljive tehnolo-
gije. Učitelj lahko od učečih se pričakuje izvedbo dejavnosti, ki jih omo-
goča računalniška oprema, s katero razpolaga izobraževalna institucija,
na kateri se izvaja pedagoški proces. Poleg tega lahko ponudi izvedbo
dodatnih, neobveznih dejavnosti, ki jih učeči se izvajajo doma. Pri uče-
nju na daljavo učeči se sam poskrbi za razpolaganje s primerno raču-
nalniško opremo.
2. Didaktična usposobljenost učiteljev za uporabo IKT in izvedbo dejavnosti s
pomočjo IKT ter izvedbo vrednotenja in ocenjevanja s pomočjo IKT. Učitelj
mora biti usposobljen za vodenje učečih se pri dostopanju do elektron-
skih informacij, predlagati metodologije kritičnega branja virov in biti
posrednik do ustreznega ter varnega sporazumevanja učečih se z ro-
jenimi govorci ciljnega jezika. Poznati mora spletna mesta, ki ponujajo
izbrane vsebine in do katerih obstaja za uporabnika in njegovo raču-
nalniško opremo varen dostop. Sposoben mora biti iskanja informacij v
podatkovnih zbirkah, s pomočjo brskalnika ipd. Stalno mora spremljati
razvoj programske opreme in spletnih aplikacij, ki omogočajo načrto-
vanje učnih dejavnosti, ki so zanimive in motivacijske.
Kot se je pokazalo v diskusiji s študenti, mora biti učitelj predvsem do-
ber učitelj, ki ne le načrtuje ustrezne in zanimive dejavnosti in je stro-
kovnjak na svojem področju, temveč ustvari vzdušje v razredu, ki je
sproščeno in obenem spodbudno za učenje.
3. Poznavanje potreb in motivacije učencev po/za znanju/-e jezika. Ciljne
skupine se razlikujejo po starosti in ravni sporazumevalne zmožnosti
v jeziku, posamezniki znotraj skupin še po življenjskih ciljih, motiva-
115
