Page 118 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 118
a Zorman
ciji za učenje in potrebah po znanju jezika, lahko pa še po jezikovno-
kulturnem izvoru. Na poznavanju teh dejavnikov temelji učiteljeva od-
ločitev, ali naj gradiva za delo z IKT pripravi kot podporo pri pouku ali
za samostojno učenje izven šolskega urnika, lahko tudi neodvisno od
dela, ki ga izvaja pri pouku. Tako se izoblikujejo različne oblike dela: tu-
torsko, učenje z igro ali raziskovalno učenje.
4. Definicija učnih in izobraževalnih ciljev. Pri jeziku je temeljni učni cilj raz-
vijanje sporazumevalne zmožnosti, ki jo razumemo kot skupek spre-
tnosti (poslušanja, govorjenja, govorne interakcije, branja in pisanja),
pragmatičnih in funkcionalnih kompetenc (osebna, medosebna in be-
sedilna funkcija), metajezikovnih kompetenc (fonologija, oblikoslovje,
skladnja, semantika) in nebesednih kompetenc. Jezik je neločljivo po-
vezan s kulturo okolja, v katerem se govori. Uporaba IKT v namen sezna-
njanja s kulturo preko ciljnega jezika je ključnega pomena, pri čemer
sta pomembni izbira spletnih strani in vsebin ter izpeljava didaktičnih
dejavnosti.
Literatura
Borello, Enrico, in Benedetta Baldi. 2007. Teorie della comunicazione e glottodi-
dattica. Torino: UTET.
De Mauro, Tullio. 2007. Guida all’uso delle parole: parlare e scrivere semplice e
preciso per capire e farsi capire. Roma: Editori Riuniti.
Diadori, Pierangela, Massimo Palermo in Donatella Troncarelli. 2009. Manuale
di didattica dell’italiano L2. Perugia: Guerra.
Dolci, Roberto. 2004. »Glottodidattica, costruttivismo e tecnologie.« V Le lingue
straniere nella scuola: nuovi percorsi, nuovi ambienti, nuovi docenti, ur. Gra-
ziano Serragiotto, 83–104. Torino: UTET.
Maggini, Massimo. 2001. »Uso delle nuove tecnologie nell’insegnamento dell’i-
taliano L2.« Florianópolis 21:11–23.
Mezzadri, Marco. 2001. Internet nella didattica dell’italiano: la frontiera presente.
Perugia: Guerra.
Nelson, Theodor H. 1965. »Complex Information Processing: A File Structure
for the Complex, the Changing and the Indeterminate.« V Association for
Computing Machinery Proceedings, 84–100. New York: Association for Com-
puting Machinery.
Porcelli, Gianfranco. 1998. Educazione linguistica e valutazione. Torino: UTET.
Porcelli, Gianfranco, in Roberto Dolci. 2006. Multimedialità e insegnamenti lin-
guistici. Torino: UTET.
Quaggia, Roberto. 2013. »La lingua2 nel Web: prospettive digitali per la didatti-
ca dell’italiano a stranieri.« Italiano LinguaDue 5 (1): 128–159.
116
ciji za učenje in potrebah po znanju jezika, lahko pa še po jezikovno-
kulturnem izvoru. Na poznavanju teh dejavnikov temelji učiteljeva od-
ločitev, ali naj gradiva za delo z IKT pripravi kot podporo pri pouku ali
za samostojno učenje izven šolskega urnika, lahko tudi neodvisno od
dela, ki ga izvaja pri pouku. Tako se izoblikujejo različne oblike dela: tu-
torsko, učenje z igro ali raziskovalno učenje.
4. Definicija učnih in izobraževalnih ciljev. Pri jeziku je temeljni učni cilj raz-
vijanje sporazumevalne zmožnosti, ki jo razumemo kot skupek spre-
tnosti (poslušanja, govorjenja, govorne interakcije, branja in pisanja),
pragmatičnih in funkcionalnih kompetenc (osebna, medosebna in be-
sedilna funkcija), metajezikovnih kompetenc (fonologija, oblikoslovje,
skladnja, semantika) in nebesednih kompetenc. Jezik je neločljivo po-
vezan s kulturo okolja, v katerem se govori. Uporaba IKT v namen sezna-
njanja s kulturo preko ciljnega jezika je ključnega pomena, pri čemer
sta pomembni izbira spletnih strani in vsebin ter izpeljava didaktičnih
dejavnosti.
Literatura
Borello, Enrico, in Benedetta Baldi. 2007. Teorie della comunicazione e glottodi-
dattica. Torino: UTET.
De Mauro, Tullio. 2007. Guida all’uso delle parole: parlare e scrivere semplice e
preciso per capire e farsi capire. Roma: Editori Riuniti.
Diadori, Pierangela, Massimo Palermo in Donatella Troncarelli. 2009. Manuale
di didattica dell’italiano L2. Perugia: Guerra.
Dolci, Roberto. 2004. »Glottodidattica, costruttivismo e tecnologie.« V Le lingue
straniere nella scuola: nuovi percorsi, nuovi ambienti, nuovi docenti, ur. Gra-
ziano Serragiotto, 83–104. Torino: UTET.
Maggini, Massimo. 2001. »Uso delle nuove tecnologie nell’insegnamento dell’i-
taliano L2.« Florianópolis 21:11–23.
Mezzadri, Marco. 2001. Internet nella didattica dell’italiano: la frontiera presente.
Perugia: Guerra.
Nelson, Theodor H. 1965. »Complex Information Processing: A File Structure
for the Complex, the Changing and the Indeterminate.« V Association for
Computing Machinery Proceedings, 84–100. New York: Association for Com-
puting Machinery.
Porcelli, Gianfranco. 1998. Educazione linguistica e valutazione. Torino: UTET.
Porcelli, Gianfranco, in Roberto Dolci. 2006. Multimedialità e insegnamenti lin-
guistici. Torino: UTET.
Quaggia, Roberto. 2013. »La lingua2 nel Web: prospettive digitali per la didatti-
ca dell’italiano a stranieri.« Italiano LinguaDue 5 (1): 128–159.
116
