Page 24 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 24
a Štemberger
slednjimi se jih je 16 nanašalo na rabo točno določene IKT ter na pogostost ra-
be, kar so visokošolski učitelji sporočali na petstopenjski ocenjevalni lestvici.
Ostalih 45 vprašanj je bilo usmerjenih v stališča do rabe IKT, na ta so učite-
lji odgovarjali na štiristopenjski Likertovi lestvici stališč. Na osnovi faktorske
analize ter analize notranje konsistentnosti ugotavljamo, da so bili podatki
zbrani z veljavnim in zanesljivim instrumentom. Na tem mestu predstavlja-
mo le grobe orise rezultatov po kategorijah, ki so bile deloma oblikovane
na osnovi kompetenčnega okvirja MENTEP, delno pa tudi glede na faktor-
je, ki so bili ekstrahirani s pomočjo faktorske analize. K izpolnjevanju vpra-
šalnika so bili povabljeni vsi visokošolski učitelji in sodelavci, ki na UP po-
učujejo na pedagoških študijskih programih. Odzvalo se jih je 33. Anketira-
ni visokošolski učitelji in sodelavci imajo v povprečju 18,1 let delovne dobe
(SD = 10,78), od tega v povprečju 10, 9 (SD = 8,28) na pedagoškem delov-
nem mestu v visokošolskem izobraževanju. Vključeni visokošolski učitelji po-
učujejo na različnih pedagoških študijskih programih UP (PV-23, RP-28, EV-13,
ZU-8, IP-8, SP-2, IORK-4, Italijanistika-2, Slovenistika-3, Zgodovina-3, Geogra-
fija-2).
Vprašalnik za študente je vseboval 6 zaprtih vprašanj o objektivnih dejstvih
ter 51 vprašanj, ki so se nanašala na rabo IKT. Med slednjimi se jih je 16 nanaša-
lo na rabo točno določene IKT ter na pogostost rabe, kar so študentje sporo-
čali na petstopenjski ocenjevalni lestvici. Ostalih 45 vprašanj je bilo usmer-
jenih v stališča do rabe IKT, na ta so študentje odgovarjali na štiristopenj-
ski Likertovi lestvici stališč. Na osnovi faktorske analize ter analize notranje
konsistentnosti ugotavljamo, da so bili podatki zbrani z veljavnim in zaneslji-
vim instrumentom. Na tem mestu predstavljamo le grobe orise rezultatov po
kategorijah, ki so bile deloma oblikovane na osnovi kompetenčnega okvir-
ja MENTEP, delno pa tudi glede na faktorje, ki so bili ekstrahirani s pomočjo
faktorske analize (natančnejše analize bodo predstavljene v prihodnjih po-
ročilih). K izpolnjevanju vprašalnika so bili povabljeni vsi študentje, ki na UP
študirajo na pedagoških študijskih programih. Odzvalo se jih je 262, med ka-
terimi je bila večina (93,1 ) študentk. V raziskavi je sodelovalo več (69,1 )
študentov 1. kot 2. stopnje (30,9 ). Glede na letnik je bilo vključenih največ
študentov 1. letnika (35,7 ), sledijo 2. letniki (32,9 ) in 3. letniki (17,8 ), naj-
manj pa je (kar je glede na strukturo študija tudi pričakovano) študentov 4.
(7,8 ) in 5. letnika (5,8 ).
Analiza rezultatov za visokošolske učitelje in sodelavce
Rezultati kategorij od 1 do 2 kažejo, da imajo visokošolski učitelji pozitiven
odnos do rabe IKT pri poučevanju, najvišji pa so vendarle rezultati pri kate-
22
slednjimi se jih je 16 nanašalo na rabo točno določene IKT ter na pogostost ra-
be, kar so visokošolski učitelji sporočali na petstopenjski ocenjevalni lestvici.
Ostalih 45 vprašanj je bilo usmerjenih v stališča do rabe IKT, na ta so učite-
lji odgovarjali na štiristopenjski Likertovi lestvici stališč. Na osnovi faktorske
analize ter analize notranje konsistentnosti ugotavljamo, da so bili podatki
zbrani z veljavnim in zanesljivim instrumentom. Na tem mestu predstavlja-
mo le grobe orise rezultatov po kategorijah, ki so bile deloma oblikovane
na osnovi kompetenčnega okvirja MENTEP, delno pa tudi glede na faktor-
je, ki so bili ekstrahirani s pomočjo faktorske analize. K izpolnjevanju vpra-
šalnika so bili povabljeni vsi visokošolski učitelji in sodelavci, ki na UP po-
učujejo na pedagoških študijskih programih. Odzvalo se jih je 33. Anketira-
ni visokošolski učitelji in sodelavci imajo v povprečju 18,1 let delovne dobe
(SD = 10,78), od tega v povprečju 10, 9 (SD = 8,28) na pedagoškem delov-
nem mestu v visokošolskem izobraževanju. Vključeni visokošolski učitelji po-
učujejo na različnih pedagoških študijskih programih UP (PV-23, RP-28, EV-13,
ZU-8, IP-8, SP-2, IORK-4, Italijanistika-2, Slovenistika-3, Zgodovina-3, Geogra-
fija-2).
Vprašalnik za študente je vseboval 6 zaprtih vprašanj o objektivnih dejstvih
ter 51 vprašanj, ki so se nanašala na rabo IKT. Med slednjimi se jih je 16 nanaša-
lo na rabo točno določene IKT ter na pogostost rabe, kar so študentje sporo-
čali na petstopenjski ocenjevalni lestvici. Ostalih 45 vprašanj je bilo usmer-
jenih v stališča do rabe IKT, na ta so študentje odgovarjali na štiristopenj-
ski Likertovi lestvici stališč. Na osnovi faktorske analize ter analize notranje
konsistentnosti ugotavljamo, da so bili podatki zbrani z veljavnim in zaneslji-
vim instrumentom. Na tem mestu predstavljamo le grobe orise rezultatov po
kategorijah, ki so bile deloma oblikovane na osnovi kompetenčnega okvir-
ja MENTEP, delno pa tudi glede na faktorje, ki so bili ekstrahirani s pomočjo
faktorske analize (natančnejše analize bodo predstavljene v prihodnjih po-
ročilih). K izpolnjevanju vprašalnika so bili povabljeni vsi študentje, ki na UP
študirajo na pedagoških študijskih programih. Odzvalo se jih je 262, med ka-
terimi je bila večina (93,1 ) študentk. V raziskavi je sodelovalo več (69,1 )
študentov 1. kot 2. stopnje (30,9 ). Glede na letnik je bilo vključenih največ
študentov 1. letnika (35,7 ), sledijo 2. letniki (32,9 ) in 3. letniki (17,8 ), naj-
manj pa je (kar je glede na strukturo študija tudi pričakovano) študentov 4.
(7,8 ) in 5. letnika (5,8 ).
Analiza rezultatov za visokošolske učitelje in sodelavce
Rezultati kategorij od 1 do 2 kažejo, da imajo visokošolski učitelji pozitiven
odnos do rabe IKT pri poučevanju, najvišji pa so vendarle rezultati pri kate-
22
