Page 25 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 25
Ocena lastne kompetentnosti za didaktično rabo IKT
Preglednica 1 Osnovna opisna statistika področij za visokošolske učitelje in sodelavce
Področje () () () () () () ()
, , , , –, ,
. , , , , –, ,
. , , , , –, ,
. , , , , , ,
. , , , , –, ,
. , , , , , –,
. , , , , , –,
. , , , , , –,
. , , , , , ,
, , , , –, –,
, , , , , –,
Opombe Naslovi stolpcev: (1) numerus, (2) minimalna vrednost, (3) maksimalna vrednost, (4)
aritmetična sredina, (5) standardni odklon, (6) koeficient asimetričnosti, (7) koeficient splošče-
nosti.
goriji 1.3 Načrtovanje in izvajanje aktivnosti, ki spodbuja aktivno sodelovanje
učencev ob uporabi IKT (M = 3,30, s = 0,71), kar nakazuje tudi na to, da je raba
IKT močno prisotna pri načrtovanju dela (npr. pri pripravi gradiva). Najnižji
rezultat in hkrati najvišja razpršenost odgovorov pa se kažeta pri kategoriji
1.5 IKT za aktivno sodelovanje učencev (M = 2,38, s = 1,17), kar kaže na razha-
janja v razumevanju (in posledično rabi) IKT ne le kot orodja za individualno
delo, pač pa tudi kot različne druge oblike učenja in poučevanja.
Pri kategoriji 3 Poznavanja in pogostost rabe računalniških orodij za name-
ne učenja in poučevanja se kaže, da so nekatera izmed orodij dobro pozna-
na in pogosto uporabljena pa tudi obratno. Tako nekoliko natančnejši pre-
gled rezultatov kaže, da visokošolski učitelji in sodelavci na osnovnem nivo-
ju uporabljajo videokonferenčne programe ter elektronske vire za pripravo
dela s študenti, na osnovnem nivoju je tudi njihovo znanje oblikovanja pre-
glednic, avdio- in videogradiva ter interaktivnih učnih okolij. Na naprednem
nivoju uporabljajo programe za komunikacijo s študenti, na visokem nivoju
pa urejevalnike besedila (MS Word, MS PP). Učitelji poročajo, da večinoma ne
uporabljajo programskih orodij za poučevanje posameznih predmetov, zelo
slabo poznajo tudi programe za simulacije in modeliranje vsebin ter koncep-
tov in digitalne didaktične igre za spodbujanje različnih vrst mišljenja, pa tudi
IKT-aplikacije za sodelovalno učenje in interakcijo v večji skupini študentov.
Hkrati večinoma poznajo, a ne uporabljajo spletne platforme za oblikovanje
predstavitev, interaktivne table.
23
Preglednica 1 Osnovna opisna statistika področij za visokošolske učitelje in sodelavce
Področje () () () () () () ()
, , , , –, ,
. , , , , –, ,
. , , , , –, ,
. , , , , , ,
. , , , , –, ,
. , , , , , –,
. , , , , , –,
. , , , , , –,
. , , , , , ,
, , , , –, –,
, , , , , –,
Opombe Naslovi stolpcev: (1) numerus, (2) minimalna vrednost, (3) maksimalna vrednost, (4)
aritmetična sredina, (5) standardni odklon, (6) koeficient asimetričnosti, (7) koeficient splošče-
nosti.
goriji 1.3 Načrtovanje in izvajanje aktivnosti, ki spodbuja aktivno sodelovanje
učencev ob uporabi IKT (M = 3,30, s = 0,71), kar nakazuje tudi na to, da je raba
IKT močno prisotna pri načrtovanju dela (npr. pri pripravi gradiva). Najnižji
rezultat in hkrati najvišja razpršenost odgovorov pa se kažeta pri kategoriji
1.5 IKT za aktivno sodelovanje učencev (M = 2,38, s = 1,17), kar kaže na razha-
janja v razumevanju (in posledično rabi) IKT ne le kot orodja za individualno
delo, pač pa tudi kot različne druge oblike učenja in poučevanja.
Pri kategoriji 3 Poznavanja in pogostost rabe računalniških orodij za name-
ne učenja in poučevanja se kaže, da so nekatera izmed orodij dobro pozna-
na in pogosto uporabljena pa tudi obratno. Tako nekoliko natančnejši pre-
gled rezultatov kaže, da visokošolski učitelji in sodelavci na osnovnem nivo-
ju uporabljajo videokonferenčne programe ter elektronske vire za pripravo
dela s študenti, na osnovnem nivoju je tudi njihovo znanje oblikovanja pre-
glednic, avdio- in videogradiva ter interaktivnih učnih okolij. Na naprednem
nivoju uporabljajo programe za komunikacijo s študenti, na visokem nivoju
pa urejevalnike besedila (MS Word, MS PP). Učitelji poročajo, da večinoma ne
uporabljajo programskih orodij za poučevanje posameznih predmetov, zelo
slabo poznajo tudi programe za simulacije in modeliranje vsebin ter koncep-
tov in digitalne didaktične igre za spodbujanje različnih vrst mišljenja, pa tudi
IKT-aplikacije za sodelovalno učenje in interakcijo v večji skupini študentov.
Hkrati večinoma poznajo, a ne uporabljajo spletne platforme za oblikovanje
predstavitev, interaktivne table.
23
