Page 62 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 62
lija Žakelj
vadi npr. risanje skice (vizualna opora ni dana), izpis podatkov ter sistemati-
čen zapis reševanja naloge idr. V i-učbeniku je ob nalogi zagotovljena povra-
tna informacija. Pri indirektnih nalogah mora učenec s slike razbrati podatke
ter s pomočjo vseh danih podatkov izračunati neznano. Tovrstne naloge vse-
bujejo multimedijske gradnike, ki omogočajo premikanje geometrijskih ele-
mentov in s tem spreminjanje podatkov. S tem lahko učenec generira nove
primere.
Naloge ponujajo možnosti ponovnega reševanja danega primera ali izbi-
ro novega primera. Učno okolje, ki je namenjeno utrjevanju, omogoča, da z
izbiro različnih parametrov lahko učenec izbira med direktnimi in indirektni-
mi nalogami ter izbira njihovo težavnost. Naloge vsebujejo vizualne opore,
ob katerih učenec vadi tako branje podatkov s slike kot računske postopke.
Pri tem si lahko pomaga tudi z zapisom v zvezek. Kot rečeno, velika prednost
i-učbenikov je vizualizacija. Tiskani učbeniki namreč ne zagotavljajo tako ve-
likega nabora podobnih nalog s slikovno oporo.
Ob koncu učne enote učenci evalvirajo svoje delo in pridobljeno znanje
ter ga povzamejo v obliki miselnega vzorca, opornih točk ali kot skupni za-
pis na interaktivni tabli. V spletni učilnici in na vodenem učnem listu najdejo
priporočila za domače delo, poglabljanje znanja in nadaljnje učenje.
Učna diferenciacija in individualizacija. Učenci so pri pouku bolj motivirani, če
so aktivni, če lahko tudi izbirajo in predlagajo, če učenje gradimo na njihovih
sposobnostih in predznanju. Bocconi, Kampylis in Punie (2012) poudarjajo, da
prinaša IKT na področju večje fleksibilnosti, individualizacije ter personaliza-
cije učenja in poučevanja velike prednosti, ki jih je treba izkoristiti. Potenciali
IKT so veliki, od učiteljev pa je odvisna presoja o smiselni rabi določene teh-
nologije ter kritično mišljenje pri njeni rabi, kar omogoča, da tehnologija ni le
sama sebi namen, ter pozornost od pouka, usmerjenega v tehnologijo, pre-
usmerja k pouku, usmerjenemu v učenca (Bocconi, Kampylis in Punie 2012).
Uvajanje računalnika v vzgojno-izobraževalno delo daje možnost prehoda
od pouka, ki temelji na pomnjenju obilice podatkov, k reševanju problemov,
ki zahtevajo ustvarjalno mišljenje (Mori 2007).
Z uporabo i-učbenika je učencem zagotovljena možnost lastne izbire, saj
mu spletno učno okolje omogoča srečanje z različnimi fizičnimi in virtual-
nimi situacijami. Zasnova i-učbenika učencu omogoča tudi samostojno uče-
nje. V primeru npr. daljše odsotnosti učenca (bolezen, šport, potovanja . . .)
lahko ta ob usmerjenem, dobro načrtovanem delu samostojno usvoji večino
ciljev. Vendar je tudi pri samostojni uporabi učbenika smiselno sodelovanje
učitelja: učitelj namreč z nasveti in usmerjanjem učencu omogoči ciljno na-
60
vadi npr. risanje skice (vizualna opora ni dana), izpis podatkov ter sistemati-
čen zapis reševanja naloge idr. V i-učbeniku je ob nalogi zagotovljena povra-
tna informacija. Pri indirektnih nalogah mora učenec s slike razbrati podatke
ter s pomočjo vseh danih podatkov izračunati neznano. Tovrstne naloge vse-
bujejo multimedijske gradnike, ki omogočajo premikanje geometrijskih ele-
mentov in s tem spreminjanje podatkov. S tem lahko učenec generira nove
primere.
Naloge ponujajo možnosti ponovnega reševanja danega primera ali izbi-
ro novega primera. Učno okolje, ki je namenjeno utrjevanju, omogoča, da z
izbiro različnih parametrov lahko učenec izbira med direktnimi in indirektni-
mi nalogami ter izbira njihovo težavnost. Naloge vsebujejo vizualne opore,
ob katerih učenec vadi tako branje podatkov s slike kot računske postopke.
Pri tem si lahko pomaga tudi z zapisom v zvezek. Kot rečeno, velika prednost
i-učbenikov je vizualizacija. Tiskani učbeniki namreč ne zagotavljajo tako ve-
likega nabora podobnih nalog s slikovno oporo.
Ob koncu učne enote učenci evalvirajo svoje delo in pridobljeno znanje
ter ga povzamejo v obliki miselnega vzorca, opornih točk ali kot skupni za-
pis na interaktivni tabli. V spletni učilnici in na vodenem učnem listu najdejo
priporočila za domače delo, poglabljanje znanja in nadaljnje učenje.
Učna diferenciacija in individualizacija. Učenci so pri pouku bolj motivirani, če
so aktivni, če lahko tudi izbirajo in predlagajo, če učenje gradimo na njihovih
sposobnostih in predznanju. Bocconi, Kampylis in Punie (2012) poudarjajo, da
prinaša IKT na področju večje fleksibilnosti, individualizacije ter personaliza-
cije učenja in poučevanja velike prednosti, ki jih je treba izkoristiti. Potenciali
IKT so veliki, od učiteljev pa je odvisna presoja o smiselni rabi določene teh-
nologije ter kritično mišljenje pri njeni rabi, kar omogoča, da tehnologija ni le
sama sebi namen, ter pozornost od pouka, usmerjenega v tehnologijo, pre-
usmerja k pouku, usmerjenemu v učenca (Bocconi, Kampylis in Punie 2012).
Uvajanje računalnika v vzgojno-izobraževalno delo daje možnost prehoda
od pouka, ki temelji na pomnjenju obilice podatkov, k reševanju problemov,
ki zahtevajo ustvarjalno mišljenje (Mori 2007).
Z uporabo i-učbenika je učencem zagotovljena možnost lastne izbire, saj
mu spletno učno okolje omogoča srečanje z različnimi fizičnimi in virtual-
nimi situacijami. Zasnova i-učbenika učencu omogoča tudi samostojno uče-
nje. V primeru npr. daljše odsotnosti učenca (bolezen, šport, potovanja . . .)
lahko ta ob usmerjenem, dobro načrtovanem delu samostojno usvoji večino
ciljev. Vendar je tudi pri samostojni uporabi učbenika smiselno sodelovanje
učitelja: učitelj namreč z nasveti in usmerjanjem učencu omogoči ciljno na-
60
