Page 58 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 58
lija Žakelj
učenja. Glavni pedagoški pomen animacije je oblikovanje predstav. Anima-
cija je učinkovito sredstvo za izboljšanje predstav o težko razložljivih šolskih
vsebinah. Pri njej lahko učenec proces sproži in nato opazuje, pri bolj izpo-
polnjenih pa parametre tudi spreminja.
Animacije omogočajo, da učenec sproži in nato opazuje proces preobli-
kovanja (npr. geometrijskih likov) ter ob tem spoznava učno vsebino. Uče-
nec lahko tudi na konkretni ravni npr. samostojno preoblikuje paralelogram
v pravokotnik. S tem gradi pojmovne (v tem primeru geometrijske) predstave
na konkretnem nivoju, ob slikovni podpori sledi prehod na raven abstrakci-
je – simbolni zapis obrazcev.
Animacija je močnejša kot statično podana vsebina, saj se oči vedno usme-
rijo vanjo. Priporočena je kratkotrajna animacija, le nekaj sekund znotraj od-
zivnega časa učenca, tako da ne bo imela dekoncentracijskega učinka (Rebolj
2008).
Posebna vrsta učne animacije je učna simulacija. To je abstrahirani posne-
tek realnosti, v kateri smo odstranili vse nebistveno za učno temo (Rebolj
2008).
Rezultati učenja z e-gradivom so boljši le, če se multimedijski gradniki med
seboj podpirajo, če so usklajeni z besedilom. Uporabo multimedije lahko ve-
žemo tako na učno vsebino kot na učne cilje. Pomembno je tudi, da omogoča
bližnjice do znanja, da se z njimi ohranja optimalna pot k učnim ciljem. Iz-
bor multimedijskih gradnikov mora biti skrben, količina pravšnja, umestitev
v besedilo ustrezna. Včasih je en gradnik dovolj za eno informacijo. Izjema je,
kadar želimo nekaj prikazati večstransko. Če pa učenec lahko neko informa-
cijo prebere ter jo hkrati vidi na grafu in sliši, bo verjetnost pomnjenja znatno
večja. Prav to pa lahko uresničimo z e-gradivom in z i-učenikom.
Zelo pomembno je, da multimedija učenca miselno aktivira, hkrati pa mo-
ramo paziti, da ne pride do prenasičenja oz. do preobremenitve delovnega
spomina. Raziskave Mayerja in Morenove (2002) namreč opozarjajo na nasi-
čenost z informacijami različnih modalitet, kar ima negativne učinke na uče-
nje. Preveč informacij preobremeni delovni spomin. Zato naj bi bile različne
informacije podane na različne načine, ne pa ista informacija v različnih ču-
tnih modalitetah (Krnel 2008).
Slika sodi med najstarejše multimedijske gradnike, ki so pravzaprav stari
toliko kot organizirano izobraževanje. Z njo podana informacija je razumlji-
vejša in jo lažje pomnimo. Kot kažejo raziskave, je zvočno posredovana infor-
macija približno enako učinkovita kot slika. Po daljšem času pa bolje pomni-
mo slikovne informacije. Ne glede na dejstvo, da je vključevanje zvoka kot
gradnika e-gradiva precej občutljivo, pa je informacija, ki jo podamo hkra-
56
učenja. Glavni pedagoški pomen animacije je oblikovanje predstav. Anima-
cija je učinkovito sredstvo za izboljšanje predstav o težko razložljivih šolskih
vsebinah. Pri njej lahko učenec proces sproži in nato opazuje, pri bolj izpo-
polnjenih pa parametre tudi spreminja.
Animacije omogočajo, da učenec sproži in nato opazuje proces preobli-
kovanja (npr. geometrijskih likov) ter ob tem spoznava učno vsebino. Uče-
nec lahko tudi na konkretni ravni npr. samostojno preoblikuje paralelogram
v pravokotnik. S tem gradi pojmovne (v tem primeru geometrijske) predstave
na konkretnem nivoju, ob slikovni podpori sledi prehod na raven abstrakci-
je – simbolni zapis obrazcev.
Animacija je močnejša kot statično podana vsebina, saj se oči vedno usme-
rijo vanjo. Priporočena je kratkotrajna animacija, le nekaj sekund znotraj od-
zivnega časa učenca, tako da ne bo imela dekoncentracijskega učinka (Rebolj
2008).
Posebna vrsta učne animacije je učna simulacija. To je abstrahirani posne-
tek realnosti, v kateri smo odstranili vse nebistveno za učno temo (Rebolj
2008).
Rezultati učenja z e-gradivom so boljši le, če se multimedijski gradniki med
seboj podpirajo, če so usklajeni z besedilom. Uporabo multimedije lahko ve-
žemo tako na učno vsebino kot na učne cilje. Pomembno je tudi, da omogoča
bližnjice do znanja, da se z njimi ohranja optimalna pot k učnim ciljem. Iz-
bor multimedijskih gradnikov mora biti skrben, količina pravšnja, umestitev
v besedilo ustrezna. Včasih je en gradnik dovolj za eno informacijo. Izjema je,
kadar želimo nekaj prikazati večstransko. Če pa učenec lahko neko informa-
cijo prebere ter jo hkrati vidi na grafu in sliši, bo verjetnost pomnjenja znatno
večja. Prav to pa lahko uresničimo z e-gradivom in z i-učenikom.
Zelo pomembno je, da multimedija učenca miselno aktivira, hkrati pa mo-
ramo paziti, da ne pride do prenasičenja oz. do preobremenitve delovnega
spomina. Raziskave Mayerja in Morenove (2002) namreč opozarjajo na nasi-
čenost z informacijami različnih modalitet, kar ima negativne učinke na uče-
nje. Preveč informacij preobremeni delovni spomin. Zato naj bi bile različne
informacije podane na različne načine, ne pa ista informacija v različnih ču-
tnih modalitetah (Krnel 2008).
Slika sodi med najstarejše multimedijske gradnike, ki so pravzaprav stari
toliko kot organizirano izobraževanje. Z njo podana informacija je razumlji-
vejša in jo lažje pomnimo. Kot kažejo raziskave, je zvočno posredovana infor-
macija približno enako učinkovita kot slika. Po daljšem času pa bolje pomni-
mo slikovne informacije. Ne glede na dejstvo, da je vključevanje zvoka kot
gradnika e-gradiva precej občutljivo, pa je informacija, ki jo podamo hkra-
56
