Page 60 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 60
lija Žakelj
procesnih ciljev vsakega pouka, zato moramo učencu dati priložnosti in čas,
da v tem dozori. Šola mora seveda zagotoviti tudi ustrezno tehnično podpo-
ro in delovanje opreme. Pri tej obliki poučevanja morajo imeti učenci jasna
navodila za delo, ki omogočajo individualno napredovanje, učitelj pa se lah-
ko posveti posameznim učencem in diferencira delo tako v fazi obravnave
novih vsebin kot v fazi utrjevanja in preverjanja.
Problemskost pouka. Uporaba i-učbenika je del učne poti v procesu učenja in
poučevanja, ki temelji na problemskem učenju, spodbuja učenčevo aktivno
vlogo in omogoča raziskovalno učenje. Učencem je zagotovljena možnost
izbire, saj mu spletno učno okolje omogoča srečanje z različnimi fizičnimi in
virtualnimi situacijami. S tem učenec (so)ustvarja lastno učno pot, omogo-
čeno mu je tudi manj linearno, hierarhično ali sistematično napredovanje, ki
vsebuje priporočila za nadaljnje delo. Spletno učno okolje z multimedijskimi
gradniki in interaktivnimi nalogami učencem omogoča različne reprezenta-
cije in prehajanje med njimi, kar pomembno vpliva na razvoj sposobnosti
vizualizacije: učenec gradi pojmovne predstave na konkretnem nivoju, ob sli-
kovni podpori sledi prehod na simbolni nivo – uporaba animacij mu omogo-
ča, da proces sproži in opazuje ter po potrebi ponovi. Pomembno vlogo ima
sprotna povratna informacija, ki je neosebna in nepristranska. Aktivnosti, ki
so usmerjene v reševanje in raziskovanje problemov z uporabo IKT, spodbu-
jajo razvoj divergentnega in konvergentnega mišljenja, razvoj ustvarjalno-
sti, sposobnost argumentiranja in odločanja ter zmožnost interdisciplinarnih
povezav.
Problemskost pouka osmišljajo izzivi iz vsakdanjega življenja. Primeri ži-
vljenjske situacije so podprti s slikovno oporo, ob kateri učenec dobi real-
no predstavo o primeru. Učenec mora besedilo problema z vizualno oporo
pretvoriti v matematični jezik, s slike prebrati ustrezne podatke ter oblikovati
ustrezno strategijo za rešitev problema. Naloge nudijo povratno informaci-
jo, v kateri je realistični problem najprej preveden v matematični jezik, nato
je pojasnjena rešitev. Učenec svojo rešitev primerja z dano rešitvijo, o njej se
lahko pogovori s sošolci. Učitelj spremlja delo učencev, njihove razgovore ter
nudi pomoč učencem, ki primera niso razumeli oz. uspeli poiskati ustrezne
poti do rešitve.
Kot primer uporabe i-učbenika, ki omogoča problemskost pouka, predsta-
vljamo značilnosti modela problemskega pouka geometrije z uporabo IKT.
Uporaba i-učbenika je ključni medij modela problemskega pouka geometri-
je z uporabo IKT (Klančar, Cotič in Žakelj 2018). Model z zagotavljanjem raz-
ličnih reprezentacij, raznovrstnih načinov za delovanje in izražanje ter razno-
58
procesnih ciljev vsakega pouka, zato moramo učencu dati priložnosti in čas,
da v tem dozori. Šola mora seveda zagotoviti tudi ustrezno tehnično podpo-
ro in delovanje opreme. Pri tej obliki poučevanja morajo imeti učenci jasna
navodila za delo, ki omogočajo individualno napredovanje, učitelj pa se lah-
ko posveti posameznim učencem in diferencira delo tako v fazi obravnave
novih vsebin kot v fazi utrjevanja in preverjanja.
Problemskost pouka. Uporaba i-učbenika je del učne poti v procesu učenja in
poučevanja, ki temelji na problemskem učenju, spodbuja učenčevo aktivno
vlogo in omogoča raziskovalno učenje. Učencem je zagotovljena možnost
izbire, saj mu spletno učno okolje omogoča srečanje z različnimi fizičnimi in
virtualnimi situacijami. S tem učenec (so)ustvarja lastno učno pot, omogo-
čeno mu je tudi manj linearno, hierarhično ali sistematično napredovanje, ki
vsebuje priporočila za nadaljnje delo. Spletno učno okolje z multimedijskimi
gradniki in interaktivnimi nalogami učencem omogoča različne reprezenta-
cije in prehajanje med njimi, kar pomembno vpliva na razvoj sposobnosti
vizualizacije: učenec gradi pojmovne predstave na konkretnem nivoju, ob sli-
kovni podpori sledi prehod na simbolni nivo – uporaba animacij mu omogo-
ča, da proces sproži in opazuje ter po potrebi ponovi. Pomembno vlogo ima
sprotna povratna informacija, ki je neosebna in nepristranska. Aktivnosti, ki
so usmerjene v reševanje in raziskovanje problemov z uporabo IKT, spodbu-
jajo razvoj divergentnega in konvergentnega mišljenja, razvoj ustvarjalno-
sti, sposobnost argumentiranja in odločanja ter zmožnost interdisciplinarnih
povezav.
Problemskost pouka osmišljajo izzivi iz vsakdanjega življenja. Primeri ži-
vljenjske situacije so podprti s slikovno oporo, ob kateri učenec dobi real-
no predstavo o primeru. Učenec mora besedilo problema z vizualno oporo
pretvoriti v matematični jezik, s slike prebrati ustrezne podatke ter oblikovati
ustrezno strategijo za rešitev problema. Naloge nudijo povratno informaci-
jo, v kateri je realistični problem najprej preveden v matematični jezik, nato
je pojasnjena rešitev. Učenec svojo rešitev primerja z dano rešitvijo, o njej se
lahko pogovori s sošolci. Učitelj spremlja delo učencev, njihove razgovore ter
nudi pomoč učencem, ki primera niso razumeli oz. uspeli poiskati ustrezne
poti do rešitve.
Kot primer uporabe i-učbenika, ki omogoča problemskost pouka, predsta-
vljamo značilnosti modela problemskega pouka geometrije z uporabo IKT.
Uporaba i-učbenika je ključni medij modela problemskega pouka geometri-
je z uporabo IKT (Klančar, Cotič in Žakelj 2018). Model z zagotavljanjem raz-
ličnih reprezentacij, raznovrstnih načinov za delovanje in izražanje ter razno-
58
