Page 57 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
E-učbeniki
medijskih elementov tako, da od učenca terja aktivnost. Dodatne možnosti
omogočajo »odzivni« interaktivni elementi. Tudi sodobni tiskani učbeniki do
neke mere že izpolnjujejo to nalogo, učbeniki na spletu pa imajo v tem smislu
precej večji potencial. Ta se kaže predvsem v interaktivnosti, to je v odziva-
nju na učenčevo dejavnost. Prevladujoča učenčeva dejavnost ni branje, kot
pri tiskanih gradivih, saj so razgrajeni vsebini dodani interaktivni multime-
dijski gradniki, didaktične igre in motivacijski elementi, ki od učenca terjajo
aktivno odzivanje (Klančar, Cotič in Žakelj 2018).
Za samostojno raziskovanje pri pouku so najprimernejši apleti z visoko sto-
pnjo interaktivnosti, ki jih definirajo in opišejo Repolusk idr. (2010). Z njimi se
lahko učenec z večkratno ponovitvijo dejavnosti in pri raznolikih množicah
podatkov samostojno uči in odkriva nove povezave med že znanimi pojmi.
V novih i-učbenikih je takih apletov bistveno več kot v obstoječih zbirkah e-
gradiv. Ti apleti so didaktični izziv za učitelja, saj mora učenca na primeren
način usmeriti k delu z njimi. Učitelj jih lahko uporabi ob frontalni razlagi, še
bolje pa je, če skupaj z navodili učence spodbudi, da aplet raziščejo samo-
stojno. Svojo veliko vrednost pa lahko izgubijo, če jih učitelj uporablja le kot
popestritev lastne razlage.
Premik učenčeve vloge se kaže v premiku temeljne dejavnosti učenca ob
uporabi i-učbenika v primerjavi s tiskanim učbenikom: če je učenec pri tiska-
nem učbeniku predvsem bralec in opazovalec (slik, izpeljav), postane pri i-
učbeniku tudi preizkuševalec zaradi interaktivno zasnovanih dejavnosti. Prav
zaradi večje dejavnosti učenca v procesu izgradnje znanja je pričakovati, da
bo učinkovita uporaba i-učbenika za nekatere učence v začetni fazi manj pri-
vlačna, še posebej, če so navajeni učenja na način, ko jim učitelj vse znanje
prinese »na pladnju« in jih ne vznemirja z odprtimi vprašanji ter dilemami, ki
zahtevajo določen napor. Ne glede na morebitne začetne dileme pa takšen
premik učenčeve vloge učencu pomaga pri ozaveščanju lastne odgovorno-
sti za učinkovito in trajnostno izgradnjo znanja (tudi v luči kasnejšega samo-
stojnega učenja na višjih izobraževalnih stopnjah in v okviru vseživljenjskega
izobraževanja) (Repolusk idr. 2010).
Enotnost nazornega in pojmovnega. Animacije so tisti multimedijski gradniki
v i-učbeniku, ki učencem omogočajo, da lažje dojemajo in utrjujejo abstrak-
tnejše bistvo predmetov, pojavov in procesov. To so gibljive dvodimenzio-
nalne in trodimenzionalne slike ali grafi, ki so v e-gradivu namenjeni učenju,
prikazu delovnih navodil ali pa estetskim ter psihološkim učinkom. Didaktič-
na funkcija animacije je lahko zelo preprosta, npr. vzbujanje pozornosti (an-
gl. eye-catching). Igra pa lahko tudi bistveno vlogo kot didaktična nosilka e-
55
medijskih elementov tako, da od učenca terja aktivnost. Dodatne možnosti
omogočajo »odzivni« interaktivni elementi. Tudi sodobni tiskani učbeniki do
neke mere že izpolnjujejo to nalogo, učbeniki na spletu pa imajo v tem smislu
precej večji potencial. Ta se kaže predvsem v interaktivnosti, to je v odziva-
nju na učenčevo dejavnost. Prevladujoča učenčeva dejavnost ni branje, kot
pri tiskanih gradivih, saj so razgrajeni vsebini dodani interaktivni multime-
dijski gradniki, didaktične igre in motivacijski elementi, ki od učenca terjajo
aktivno odzivanje (Klančar, Cotič in Žakelj 2018).
Za samostojno raziskovanje pri pouku so najprimernejši apleti z visoko sto-
pnjo interaktivnosti, ki jih definirajo in opišejo Repolusk idr. (2010). Z njimi se
lahko učenec z večkratno ponovitvijo dejavnosti in pri raznolikih množicah
podatkov samostojno uči in odkriva nove povezave med že znanimi pojmi.
V novih i-učbenikih je takih apletov bistveno več kot v obstoječih zbirkah e-
gradiv. Ti apleti so didaktični izziv za učitelja, saj mora učenca na primeren
način usmeriti k delu z njimi. Učitelj jih lahko uporabi ob frontalni razlagi, še
bolje pa je, če skupaj z navodili učence spodbudi, da aplet raziščejo samo-
stojno. Svojo veliko vrednost pa lahko izgubijo, če jih učitelj uporablja le kot
popestritev lastne razlage.
Premik učenčeve vloge se kaže v premiku temeljne dejavnosti učenca ob
uporabi i-učbenika v primerjavi s tiskanim učbenikom: če je učenec pri tiska-
nem učbeniku predvsem bralec in opazovalec (slik, izpeljav), postane pri i-
učbeniku tudi preizkuševalec zaradi interaktivno zasnovanih dejavnosti. Prav
zaradi večje dejavnosti učenca v procesu izgradnje znanja je pričakovati, da
bo učinkovita uporaba i-učbenika za nekatere učence v začetni fazi manj pri-
vlačna, še posebej, če so navajeni učenja na način, ko jim učitelj vse znanje
prinese »na pladnju« in jih ne vznemirja z odprtimi vprašanji ter dilemami, ki
zahtevajo določen napor. Ne glede na morebitne začetne dileme pa takšen
premik učenčeve vloge učencu pomaga pri ozaveščanju lastne odgovorno-
sti za učinkovito in trajnostno izgradnjo znanja (tudi v luči kasnejšega samo-
stojnega učenja na višjih izobraževalnih stopnjah in v okviru vseživljenjskega
izobraževanja) (Repolusk idr. 2010).
Enotnost nazornega in pojmovnega. Animacije so tisti multimedijski gradniki
v i-učbeniku, ki učencem omogočajo, da lažje dojemajo in utrjujejo abstrak-
tnejše bistvo predmetov, pojavov in procesov. To so gibljive dvodimenzio-
nalne in trodimenzionalne slike ali grafi, ki so v e-gradivu namenjeni učenju,
prikazu delovnih navodil ali pa estetskim ter psihološkim učinkom. Didaktič-
na funkcija animacije je lahko zelo preprosta, npr. vzbujanje pozornosti (an-
gl. eye-catching). Igra pa lahko tudi bistveno vlogo kot didaktična nosilka e-
55
