Page 63 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 63
E-učbeniki
ravnano obravnavo vsebin. Če je le možno, naj učenec ob branju in reševanju
i-učbenika ne bo prepuščen samemu sebi. Samostojno naj pridobiva znanje
s pomočjo pisnih navodil učitelja, če pa te možnosti ni, naj bodo navodila in
usmeritve predstavljeni vsaj ustno. V takem primeru namreč učenec rešuje
zglede, preizkuša prikaze in o ugotovitvah premišljuje načrtno, osmišljeno in
s ciljem pred seboj. Tako se lahko učenec tudi izogne zgledom in nalogam,
ki morda niso usklajeni z učiteljevim konceptom obravnave vsebine (Pesek,
Zmazek in Mohorčič 2014a).
Pomemben element e-gradiva je sprotna povratna informacija. Ta deluje
na nadaljnjo dejavnost učenca. Tehnologija omogoča hitro povratno infor-
macijo, ki je nepristranska in neosebna. To lahko opogumlja učence, da sami
predvidevajo in razvijajo svoje ideje, jih testirajo in spreminjajo ter popravlja-
jo oz. izboljšujejo (Kmetič 2008).
Literatura
Ameis, Jerry A. 2006. Mathematics on the Internet: A Resource for K-12 Teachers.
Upper Saddle River, NJ: Pearson.
Bocconi, Stefani, Panagiotis G. Kampylis in Yves Punie. 2012. Inovating Learning:
Key Elements for Developing Creative Classrooms in Europe. Luxembourg:
Publications Office of the European Union.
Colvin Clark, Ruth, in Mayer, Richard E. 2008. E-Learning and the Science of In-
struction: Proven Guidelines for Consumers and Designers of Multimedia Le-
arning. 2. izd. San Francisco, CA: Pfeiffer.
Gerlič, Ivan. 2013. Informacijsko komunikacijske tehnologije v slovenskih osnovnih
šolah: stanje in možnosti. Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko;
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Gerlič, Ivan, in Norbert Jaušovec. 1998. »Spoznavni procesi prisotni pri multi-
medijsko posredovanem gradivu.« Sodobna pedagogika 49 (2): 197–206.
Klančar, Andreja. 2017. »Vpliv uporabe informacijsko-komunikacijske tehnolo-
gije na pouk geometrije v osnovni šoli.« Doktorsko delo, Pedagoška fakul-
teta Univerze na Primorskem, Koper.
Klančar, Andreja, Mara Cotič in Amalija Žakelj. 2018. Uporaba informacijsko ko-
munikacijske tehnologije pri pouku geometrije v osnovni šoli. Koper: Univer-
za na Primorskem.
Kmetič, Silva. 2008. »Vloga računalniške tehnologije pri pouku matematike.«
Vzgoja in izobraževanje 39 (5): 52–58.
Kreuh, Nives, Lilijana Kač in Gregor Mohorčič. 2011. Izhodišča za izdelavo e-
učbenikov. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Krnel, Dušan. 2008. »Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)
pri pouku v nižjih razredih osnovne šole.« Naravoslovna solnica 13 (1): 6–9.
Lipovec, Alenka, Jožef Senekovič in Samo Repolusk. 2014a. »Načini uporabe i-
61
ravnano obravnavo vsebin. Če je le možno, naj učenec ob branju in reševanju
i-učbenika ne bo prepuščen samemu sebi. Samostojno naj pridobiva znanje
s pomočjo pisnih navodil učitelja, če pa te možnosti ni, naj bodo navodila in
usmeritve predstavljeni vsaj ustno. V takem primeru namreč učenec rešuje
zglede, preizkuša prikaze in o ugotovitvah premišljuje načrtno, osmišljeno in
s ciljem pred seboj. Tako se lahko učenec tudi izogne zgledom in nalogam,
ki morda niso usklajeni z učiteljevim konceptom obravnave vsebine (Pesek,
Zmazek in Mohorčič 2014a).
Pomemben element e-gradiva je sprotna povratna informacija. Ta deluje
na nadaljnjo dejavnost učenca. Tehnologija omogoča hitro povratno infor-
macijo, ki je nepristranska in neosebna. To lahko opogumlja učence, da sami
predvidevajo in razvijajo svoje ideje, jih testirajo in spreminjajo ter popravlja-
jo oz. izboljšujejo (Kmetič 2008).
Literatura
Ameis, Jerry A. 2006. Mathematics on the Internet: A Resource for K-12 Teachers.
Upper Saddle River, NJ: Pearson.
Bocconi, Stefani, Panagiotis G. Kampylis in Yves Punie. 2012. Inovating Learning:
Key Elements for Developing Creative Classrooms in Europe. Luxembourg:
Publications Office of the European Union.
Colvin Clark, Ruth, in Mayer, Richard E. 2008. E-Learning and the Science of In-
struction: Proven Guidelines for Consumers and Designers of Multimedia Le-
arning. 2. izd. San Francisco, CA: Pfeiffer.
Gerlič, Ivan. 2013. Informacijsko komunikacijske tehnologije v slovenskih osnovnih
šolah: stanje in možnosti. Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko;
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Gerlič, Ivan, in Norbert Jaušovec. 1998. »Spoznavni procesi prisotni pri multi-
medijsko posredovanem gradivu.« Sodobna pedagogika 49 (2): 197–206.
Klančar, Andreja. 2017. »Vpliv uporabe informacijsko-komunikacijske tehnolo-
gije na pouk geometrije v osnovni šoli.« Doktorsko delo, Pedagoška fakul-
teta Univerze na Primorskem, Koper.
Klančar, Andreja, Mara Cotič in Amalija Žakelj. 2018. Uporaba informacijsko ko-
munikacijske tehnologije pri pouku geometrije v osnovni šoli. Koper: Univer-
za na Primorskem.
Kmetič, Silva. 2008. »Vloga računalniške tehnologije pri pouku matematike.«
Vzgoja in izobraževanje 39 (5): 52–58.
Kreuh, Nives, Lilijana Kač in Gregor Mohorčič. 2011. Izhodišča za izdelavo e-
učbenikov. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Krnel, Dušan. 2008. »Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)
pri pouku v nižjih razredih osnovne šole.« Naravoslovna solnica 13 (1): 6–9.
Lipovec, Alenka, Jožef Senekovič in Samo Repolusk. 2014a. »Načini uporabe i-
61
