Page 75 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 75
Uporaba IKT v procesu visokošolskega učenja
izbira in filtrira informacije, povezane z učno vsebino (npr. z uporabo
agregatorjev vsebin, mreženjem na spletnih socialnih omrežjih, upora-
bo priporočilnih sistemov ipd.).
– Študent, ki je v vlogi prenašalca in spletne informacije, povezane z učno
vsebino, prenaša drugim ter z njimi deli ideje, spletne učne vire pa tudi
lastno znanje.
– Študent, ki je v vlogi sooblikovalca in v procesih sodelovanja ter komu-
nikacije z drugimi uporabniki spletnih tehnologij soustvarja znanje o
znanju in spletnih učnih vsebinah.
Namen in cilji pilotskega izvajanja didaktične uporabe IKT
Mayer (2001) v kognitivni teoriji multimedijskega učenja poudarja učinkovi-
tost kombinacije oz. interakcije slušnega in vidnega učenja, prav tako pa so-
dobni spletni mediji omogočajo tudi različne možnosti socialnih interakcij in
soustvarjanja znanja, kar dodatno prispeva k večji aktivnosti študenta. Sle-
dnje smo želeli čim bolj izkoristiti v okviru predmetov Specialna pedagogi-
ka in Inkluzija otrok v vrtce in šole, kjer želimo, da bi študenti začeli razvijati
inkluzivno razmišljanje že v fazi načrtovanja vzgojno-izobraževalnih dejav-
nosti, da bi tako svoje poučevanje naredili dostopno različnim učencem, tu-
di tistim s posebnimi potrebami. Ker so nam predhodne raziskave pokazale
(Kiswarday in Drljić 2015; Drljić in Kiswarday 2016), da ima le malo študen-
tov (približno četrtina) izkušnjo dela z otroki s PP, se nam zdi pomembno, da
potrebe otrok s PP študenti spoznajo čim celoviteje, tako s teoretičnega kot
praktičnega vidika (Donnelly in Watkins 2011; Korthagen 2008). Ker praktič-
na izkušnja ni vedno mogoča, lahko z uporabo multimedijskih spletnih virov
študentom omogočimo bolj doživeto predstavo o otrokovih potrebah, prav
tako pa jih lahko spodbudimo k (so)ustvarjanju le-teh. V okviru predavanj
smo tako študentom predvajali kratke izobraževalne filme, s katerimi smo
ponazorili obravnavane vsebine, ali jim predstavili obstoječe spletne strani,
ob katerih so lahko kasneje samostojno razširili svoje znanje o specifičnem
področju.
Osnovni cilj, ki smo si ga zastavili, je bil, da bi študente spodbudili, da bi se
ob uporabi IKT oz. spletnih učnih virov bolj vživeli v potrebe otrok in razume-
li pomen prilagojenega (dostopnega) učnega okolja za njihovo učno uspeš-
nost. To v (običajnih) pisnih seminarskih nalogah sicer ustrezno navajajo ter
zapišejo tudi rešitve, vendar pa se je pogosto pokazalo, da ne naredijo uvi-
da v povezavo med dejansko potrebo otroka in prilagoditvijo, ki jo priporoča
literatura.
73
izbira in filtrira informacije, povezane z učno vsebino (npr. z uporabo
agregatorjev vsebin, mreženjem na spletnih socialnih omrežjih, upora-
bo priporočilnih sistemov ipd.).
– Študent, ki je v vlogi prenašalca in spletne informacije, povezane z učno
vsebino, prenaša drugim ter z njimi deli ideje, spletne učne vire pa tudi
lastno znanje.
– Študent, ki je v vlogi sooblikovalca in v procesih sodelovanja ter komu-
nikacije z drugimi uporabniki spletnih tehnologij soustvarja znanje o
znanju in spletnih učnih vsebinah.
Namen in cilji pilotskega izvajanja didaktične uporabe IKT
Mayer (2001) v kognitivni teoriji multimedijskega učenja poudarja učinkovi-
tost kombinacije oz. interakcije slušnega in vidnega učenja, prav tako pa so-
dobni spletni mediji omogočajo tudi različne možnosti socialnih interakcij in
soustvarjanja znanja, kar dodatno prispeva k večji aktivnosti študenta. Sle-
dnje smo želeli čim bolj izkoristiti v okviru predmetov Specialna pedagogi-
ka in Inkluzija otrok v vrtce in šole, kjer želimo, da bi študenti začeli razvijati
inkluzivno razmišljanje že v fazi načrtovanja vzgojno-izobraževalnih dejav-
nosti, da bi tako svoje poučevanje naredili dostopno različnim učencem, tu-
di tistim s posebnimi potrebami. Ker so nam predhodne raziskave pokazale
(Kiswarday in Drljić 2015; Drljić in Kiswarday 2016), da ima le malo študen-
tov (približno četrtina) izkušnjo dela z otroki s PP, se nam zdi pomembno, da
potrebe otrok s PP študenti spoznajo čim celoviteje, tako s teoretičnega kot
praktičnega vidika (Donnelly in Watkins 2011; Korthagen 2008). Ker praktič-
na izkušnja ni vedno mogoča, lahko z uporabo multimedijskih spletnih virov
študentom omogočimo bolj doživeto predstavo o otrokovih potrebah, prav
tako pa jih lahko spodbudimo k (so)ustvarjanju le-teh. V okviru predavanj
smo tako študentom predvajali kratke izobraževalne filme, s katerimi smo
ponazorili obravnavane vsebine, ali jim predstavili obstoječe spletne strani,
ob katerih so lahko kasneje samostojno razširili svoje znanje o specifičnem
področju.
Osnovni cilj, ki smo si ga zastavili, je bil, da bi študente spodbudili, da bi se
ob uporabi IKT oz. spletnih učnih virov bolj vživeli v potrebe otrok in razume-
li pomen prilagojenega (dostopnega) učnega okolja za njihovo učno uspeš-
nost. To v (običajnih) pisnih seminarskih nalogah sicer ustrezno navajajo ter
zapišejo tudi rešitve, vendar pa se je pogosto pokazalo, da ne naredijo uvi-
da v povezavo med dejansko potrebo otroka in prilagoditvijo, ki jo priporoča
literatura.
73
