Page 77 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 77
Uporaba IKT v procesu visokošolskega učenja
mnenja, da je imel tak pristop večjo aplikativno vrednost ter da so se ob pri-
pravi predstavitve naučili več različnih stvari (razvijali različne kompetence).
Študentka PV zanimivo povzame njihovo izkušnjo: »V bistvu ni bilo dovolj za-
pisati, kako bi dejavnost prilagodili, ampak smo morali to dejansko izvesti. Ko
je bilo treba odigrati sceno, smo morali res razmisliti, kako čuti otrok, ki neče-
sa ne zmore, pa tudi, kako je lahko vzgojitelj zaviralen ali pa spodbuden, kako
to doživljajo ostali otroci v skupini . . . To drugače doživiš, ko se vživiš v situ-
acijo. Zanimivo je bilo, ker smo tudi me včasih imele čisto drugačne ideje in
smo morale poslušati druga drugo in razumeti, zakaj ena razume tako in dru-
ga drugače . . . V bistvu je rešitev verjetno vedno večinoma odvisna od danih
okoliščin. Ampak do tega spoznanja nas je pripeljala prav igra vlog.« Večino-
ma so študenti menili, da je bil proces učenja bolj dinamičen in da so se med
pripravo predstavitve bolj zabavali (»toliko smeha med študijskim delom ne
vem, če smo že imeli« (študentka PV)) in se med seboj povezali, saj so morali
bolj sodelovati in delati skupaj (»nismo si mogli le razdeliti dela, ampak smo
večinoma morali res skupaj razmišljati in ustvarjati« (študentka PV)). Všeč jim
je bilo, da so prevzeli vlogo strokovnjaka in iskali rešitve za uporabnike (učen-
ce, starše, pedagoške delavce) (»počutila sem se, kot da sem že zares zapo-
slena« (študentka PED)). Med pozitivnimi vidiki so navedli tudi to, da so iskali
med različnimi spletnimi viri (članki, spletnimi stranmi, videopredstavitvami).
(»Pri pregledovanju različnih spletnih strani smo odkrili veliko zanimivega.«
(študentka RP)).
Med negativnimi vidiki so izpostavili začetno negotovost, izgubljenost, ne-
kompetentnost na področju uporabe IKT – večina jih je spletno stran delala
prvič, nekateri niso točno vedeli, ali se bodo sploh znali lotiti izziva. Študent-
ka RP je nptr rekla: »zato je bilo res dobro, da nas je bilo v skupini več – vsak
je nekaj že vedel, ali pa je poznal koga, ki se je spoznal tudi na bolj tehnične
stvari [. . .] mislim, da je dobro, da smo imeli to priložnost, saj bomo kot učitelji
gotovo morali poznati tudi takšne rešitve.« Skoraj vsi študentje so soglašali,
da so porabili več časa za izdelavo predstavitve, »ampak je bilo vsaj zabavno
in res smo se lahko veliko stvari naučili še zraven« (študentka PED). »Verjetno
bi bilo bolje, če bi imeli vnaprej določen program, v katerem bi morali izdela-
ti spletno stran, saj smo med iskanjem naleteli na več plačljivi h« (študentka
PED); »veliko didaktičnih programov, ki so v pomoč učencem z učnimi težava-
mi in s PP, je tudi plačljivih in jih nismo pregledovali« (študentka RP). Študenti
so tudi pogosto ugotovili, da so programi zastonj le v osnovni verziji, ostalo
pa je potrebno doplačati. Večina jih je menila, da bi, če bi želeli izdelati dober
izdelek, potrebovali več časa ali pa sodelovanje s kom s tega področja: »Če bi
delali računalniško podprte izobraževalne igrice za učence, bi za to res rabi-
75
mnenja, da je imel tak pristop večjo aplikativno vrednost ter da so se ob pri-
pravi predstavitve naučili več različnih stvari (razvijali različne kompetence).
Študentka PV zanimivo povzame njihovo izkušnjo: »V bistvu ni bilo dovolj za-
pisati, kako bi dejavnost prilagodili, ampak smo morali to dejansko izvesti. Ko
je bilo treba odigrati sceno, smo morali res razmisliti, kako čuti otrok, ki neče-
sa ne zmore, pa tudi, kako je lahko vzgojitelj zaviralen ali pa spodbuden, kako
to doživljajo ostali otroci v skupini . . . To drugače doživiš, ko se vživiš v situ-
acijo. Zanimivo je bilo, ker smo tudi me včasih imele čisto drugačne ideje in
smo morale poslušati druga drugo in razumeti, zakaj ena razume tako in dru-
ga drugače . . . V bistvu je rešitev verjetno vedno večinoma odvisna od danih
okoliščin. Ampak do tega spoznanja nas je pripeljala prav igra vlog.« Večino-
ma so študenti menili, da je bil proces učenja bolj dinamičen in da so se med
pripravo predstavitve bolj zabavali (»toliko smeha med študijskim delom ne
vem, če smo že imeli« (študentka PV)) in se med seboj povezali, saj so morali
bolj sodelovati in delati skupaj (»nismo si mogli le razdeliti dela, ampak smo
večinoma morali res skupaj razmišljati in ustvarjati« (študentka PV)). Všeč jim
je bilo, da so prevzeli vlogo strokovnjaka in iskali rešitve za uporabnike (učen-
ce, starše, pedagoške delavce) (»počutila sem se, kot da sem že zares zapo-
slena« (študentka PED)). Med pozitivnimi vidiki so navedli tudi to, da so iskali
med različnimi spletnimi viri (članki, spletnimi stranmi, videopredstavitvami).
(»Pri pregledovanju različnih spletnih strani smo odkrili veliko zanimivega.«
(študentka RP)).
Med negativnimi vidiki so izpostavili začetno negotovost, izgubljenost, ne-
kompetentnost na področju uporabe IKT – večina jih je spletno stran delala
prvič, nekateri niso točno vedeli, ali se bodo sploh znali lotiti izziva. Študent-
ka RP je nptr rekla: »zato je bilo res dobro, da nas je bilo v skupini več – vsak
je nekaj že vedel, ali pa je poznal koga, ki se je spoznal tudi na bolj tehnične
stvari [. . .] mislim, da je dobro, da smo imeli to priložnost, saj bomo kot učitelji
gotovo morali poznati tudi takšne rešitve.« Skoraj vsi študentje so soglašali,
da so porabili več časa za izdelavo predstavitve, »ampak je bilo vsaj zabavno
in res smo se lahko veliko stvari naučili še zraven« (študentka PED). »Verjetno
bi bilo bolje, če bi imeli vnaprej določen program, v katerem bi morali izdela-
ti spletno stran, saj smo med iskanjem naleteli na več plačljivi h« (študentka
PED); »veliko didaktičnih programov, ki so v pomoč učencem z učnimi težava-
mi in s PP, je tudi plačljivih in jih nismo pregledovali« (študentka RP). Študenti
so tudi pogosto ugotovili, da so programi zastonj le v osnovni verziji, ostalo
pa je potrebno doplačati. Večina jih je menila, da bi, če bi želeli izdelati dober
izdelek, potrebovali več časa ali pa sodelovanje s kom s tega področja: »Če bi
delali računalniško podprte izobraževalne igrice za učence, bi za to res rabi-
75
