Page 96 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 96
ka Lepičnik Vodopivec
ča IKT, ter zagotavlja več motivacije in bogatejšo izkušnjo učenja učencem.
Buckley idr. (2010) so izvedli raziskavo na vzorcu študentov dodiplomskih
in podiplomskih študijskih programov na eni od univerz v ZDA in ugotovili,
da je odnos študentov do vpeljevanja izobraževalne tehnologije v pouče-
vanje sicer pozitiven, vendar kljub temu izražajo dvom glede lastne ustrezne
usposobljenosti za takšno učenje. Do podobnih rezultatov sta prišla tudi Sán-
chez in Hueros (2010), ki sta izvedla raziskavo med študenti v Španiji. Ugoto-
vila sta, da so študenti sicer naklonjeni uporabi IKT v procesu učenja in pou-
čevanja, vendar so izrazili bojazen pri zagotavljanju tehnične pomoči v času
študija.
Raziskovalka Papastergiou (2009) je preučevala učenje študentov s po-
močjo poučnih računalniških iger in ugotovila, da prinaša višje učne rezultate
v primerjavi s klasičnim učenjem in da je motiviranost za učenje pri tem višja
kot pri klasičnem učenju. O podobnih ugotovitvah poročajo tudi Paechter,
Maier in Macher (2010), ki ugotavljajo, da raba IKT v procesu učenja spodbu-
ja višje učne dosežke, vpliva na samostojnost pri načrtovanju učenja in krepi
sodelovalno učenje. Pri tem je seveda izjemno pomembna interakcija, ki se
razvija med študenti in med učiteljem in študenti.
Primer dobre prakse
Primer, ki ga navajamo v nadaljevanju, je del obsežnega raziskovalnega pro-
jekta Inovativne in prožne oblike poučevanja in učenja v pedagoških štu-
dijskih programih, ki ga financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega
sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in se na UP PEF izvaja
od 31. 3.2017 do 30. 9. 2018.
Namen projekta je zagotoviti, da bodo imeli študenti – bodoči učitelji zna-
nja o didaktični uporabi IKT. Vzporedno s pilotnim projektom (delo s študen-
ti) je bila opravljena tudi analiza učnih načrtov v pedagoških študijskih pro-
gramih UP z vidika prisotnosti kompetenc IKT. Analizirali smo učne načrte 3.
letnika univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Pedagogika, pri
čemer smo upoštevali naslednje kriterije:
– prisotnost IKT-vsebin v ciljih,
– predmetov z IKT-vsebinami in
– IKT-vsebin znotraj drugih predmetov.
Pilotnega projekta je bilo deležnih 23 študentov 2. letnika univerzitetnega
študijskega programa Pedagogika, ki so se prostovoljno odločili za sodelo-
vanje.
94
ča IKT, ter zagotavlja več motivacije in bogatejšo izkušnjo učenja učencem.
Buckley idr. (2010) so izvedli raziskavo na vzorcu študentov dodiplomskih
in podiplomskih študijskih programov na eni od univerz v ZDA in ugotovili,
da je odnos študentov do vpeljevanja izobraževalne tehnologije v pouče-
vanje sicer pozitiven, vendar kljub temu izražajo dvom glede lastne ustrezne
usposobljenosti za takšno učenje. Do podobnih rezultatov sta prišla tudi Sán-
chez in Hueros (2010), ki sta izvedla raziskavo med študenti v Španiji. Ugoto-
vila sta, da so študenti sicer naklonjeni uporabi IKT v procesu učenja in pou-
čevanja, vendar so izrazili bojazen pri zagotavljanju tehnične pomoči v času
študija.
Raziskovalka Papastergiou (2009) je preučevala učenje študentov s po-
močjo poučnih računalniških iger in ugotovila, da prinaša višje učne rezultate
v primerjavi s klasičnim učenjem in da je motiviranost za učenje pri tem višja
kot pri klasičnem učenju. O podobnih ugotovitvah poročajo tudi Paechter,
Maier in Macher (2010), ki ugotavljajo, da raba IKT v procesu učenja spodbu-
ja višje učne dosežke, vpliva na samostojnost pri načrtovanju učenja in krepi
sodelovalno učenje. Pri tem je seveda izjemno pomembna interakcija, ki se
razvija med študenti in med učiteljem in študenti.
Primer dobre prakse
Primer, ki ga navajamo v nadaljevanju, je del obsežnega raziskovalnega pro-
jekta Inovativne in prožne oblike poučevanja in učenja v pedagoških štu-
dijskih programih, ki ga financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega
sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in se na UP PEF izvaja
od 31. 3.2017 do 30. 9. 2018.
Namen projekta je zagotoviti, da bodo imeli študenti – bodoči učitelji zna-
nja o didaktični uporabi IKT. Vzporedno s pilotnim projektom (delo s študen-
ti) je bila opravljena tudi analiza učnih načrtov v pedagoških študijskih pro-
gramih UP z vidika prisotnosti kompetenc IKT. Analizirali smo učne načrte 3.
letnika univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Pedagogika, pri
čemer smo upoštevali naslednje kriterije:
– prisotnost IKT-vsebin v ciljih,
– predmetov z IKT-vsebinami in
– IKT-vsebin znotraj drugih predmetov.
Pilotnega projekta je bilo deležnih 23 študentov 2. letnika univerzitetnega
študijskega programa Pedagogika, ki so se prostovoljno odločili za sodelo-
vanje.
94
