Page 91 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 91
Raba IKT pri spodbujanju sporazumevalne zmožnosti
vsak simbol podrsamo na enak način. S. Tancig (2016) meni, da pisanje z roko
pomembno prispeva k učinkovitemu branju. Motorični programi in senzo-
rične izkušnje, pridobljeni med pisanjem, se namreč ponovno aktivirajo med
branjem. To pomeni, da tudi branje temelji na senzomotoričnem sistemu, po-
dobno kot pisanje.
Na osnovi navedenih teoretičnih izhodišč smo s študenti prišli do spozna-
nja, da pri opismenjevanju IKT-tehnologija ne more prevzeti celotnega opi-
smenjevalnega postopka, lahko pa je e- ali i-gradivo učinkovit motivacijski
pripomoček v nekaterih fazah opismenjevanja.
Sklepne misli
Kot navaja Tancig (2016), zahteva vsaka obsežna in dolgoročna sprememba
v šolstvu, kot je nadomeščanje pisanja z roko s tipkanjem in pri branju na-
domeščanje tiska s tablico, jasno opredeljene vzgojno-izobraževalne cilje, ki
temeljijo na evalvaciji stanja in znanstvenih ugotovitvah. Poleg tega je vpra-
šanje, ali je prehod na izključno digitalna sredstva res rešitev problematike,
ki se na področju pismenosti pojavlja v šolstvu. Dosedanje raziskave in eval-
vacije temu ne govorijo v prid.
IKT nedvomno predstavlja prožno obliko učenja in poučevanja v skladu z
definicijo Evropske komisije. Pojem prožne oblike poučevanja označuje uče-
nje in poučevanje, ki je odzivno na učenčeve potrebe in močne strani, mu
ponuja izbiro o načinu, okolju in času učenja z namenom spodbujanja moti-
vacije in vztrajnosti.
Ugotavljamo, da morajo za šolo prihodnosti raznolike potrebe otrok uči-
telju/vzgojitelju predstavljati izziv, kako oblikovati učni proces, da bo vsak
otrok dosegel optimalne rezultate. To je pot raziskovanja, sodelovanja, spre-
minjanja in nikoli zaključenega procesa iskanja optimalnih rešitev. Potrebno
je namreč razvijati pedagoške kompetence učiteljev, poskrbeti za specialna
znanja in veščine, širjenje in podajanje znanja ter najti rešitve za izzive, ki pred
učitelje postavljajo raznolike potrebe učencev v sodobni šoli. Ravno tako je
v učiteljih potrebno spodbuditi željo po pridobivanju znanja in izkušenj za
spremembo odnosa z učenci, kar bo omogočilo soustvarjanje sodobnega
pouka slovenščine, saj nas pojem sporazumevalne zmožnosti opozarja, da
je potrebno poučevanje usmeriti v vse njegove sestavine.
Literatura
Bešter Turk, Marja. 2003. »Sodobno pojmovanje pismenosti in pouk slovenske-
ga jezika v šolah v Republiki Sloveniji.« V Slovenski jezik, literatura in kultura
v izobraževanju: zbornik predavanj, 57–81. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
89
vsak simbol podrsamo na enak način. S. Tancig (2016) meni, da pisanje z roko
pomembno prispeva k učinkovitemu branju. Motorični programi in senzo-
rične izkušnje, pridobljeni med pisanjem, se namreč ponovno aktivirajo med
branjem. To pomeni, da tudi branje temelji na senzomotoričnem sistemu, po-
dobno kot pisanje.
Na osnovi navedenih teoretičnih izhodišč smo s študenti prišli do spozna-
nja, da pri opismenjevanju IKT-tehnologija ne more prevzeti celotnega opi-
smenjevalnega postopka, lahko pa je e- ali i-gradivo učinkovit motivacijski
pripomoček v nekaterih fazah opismenjevanja.
Sklepne misli
Kot navaja Tancig (2016), zahteva vsaka obsežna in dolgoročna sprememba
v šolstvu, kot je nadomeščanje pisanja z roko s tipkanjem in pri branju na-
domeščanje tiska s tablico, jasno opredeljene vzgojno-izobraževalne cilje, ki
temeljijo na evalvaciji stanja in znanstvenih ugotovitvah. Poleg tega je vpra-
šanje, ali je prehod na izključno digitalna sredstva res rešitev problematike,
ki se na področju pismenosti pojavlja v šolstvu. Dosedanje raziskave in eval-
vacije temu ne govorijo v prid.
IKT nedvomno predstavlja prožno obliko učenja in poučevanja v skladu z
definicijo Evropske komisije. Pojem prožne oblike poučevanja označuje uče-
nje in poučevanje, ki je odzivno na učenčeve potrebe in močne strani, mu
ponuja izbiro o načinu, okolju in času učenja z namenom spodbujanja moti-
vacije in vztrajnosti.
Ugotavljamo, da morajo za šolo prihodnosti raznolike potrebe otrok uči-
telju/vzgojitelju predstavljati izziv, kako oblikovati učni proces, da bo vsak
otrok dosegel optimalne rezultate. To je pot raziskovanja, sodelovanja, spre-
minjanja in nikoli zaključenega procesa iskanja optimalnih rešitev. Potrebno
je namreč razvijati pedagoške kompetence učiteljev, poskrbeti za specialna
znanja in veščine, širjenje in podajanje znanja ter najti rešitve za izzive, ki pred
učitelje postavljajo raznolike potrebe učencev v sodobni šoli. Ravno tako je
v učiteljih potrebno spodbuditi željo po pridobivanju znanja in izkušenj za
spremembo odnosa z učenci, kar bo omogočilo soustvarjanje sodobnega
pouka slovenščine, saj nas pojem sporazumevalne zmožnosti opozarja, da
je potrebno poučevanje usmeriti v vse njegove sestavine.
Literatura
Bešter Turk, Marja. 2003. »Sodobno pojmovanje pismenosti in pouk slovenske-
ga jezika v šolah v Republiki Sloveniji.« V Slovenski jezik, literatura in kultura
v izobraževanju: zbornik predavanj, 57–81. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
89
